OZ RKS Gornja Radgona pripravilo tradicionalno dobrodelno akcijo; Revščina prizadene 12 % slovenskih otrok
Enako kot marsikje po državi je tudi Območno združenje RK Gornja Radgona, v treh od štirih občinah (Apače, Gornja Radgona in Radenci), katere poleg občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki letos ni bila zraven, pokriva, pripravilo tradicionalno akcijo ob letošnjem Svetovnem dnevu hrane. Tako so ob Mercatorjevih trgovinah v Apačah, Radencih, Negovi in pred Marketom, na radgonski tržnici uredili stojnice, ter v Supermarketu Tuš v Gornji Radgoni, kjer so, v okviru dobrodelne akcije »Drobtinica 2021«, s sloganom „Malo je…veliko“ ponujali mimoidočim kruh. Prostovoljne denarne prispevke, kot „plačilo“ za kruh pa so namenili za otroke iz socialno ogroženih družin. Ob pomoči številnih pekarn: Kaučič, Štručka, Rž Fekonja in Mlinopek, ki ponujajo kruh v Gornji Radgoni in okolici, in ki so tokrat brezplačno prispevale kruh ali kakšno drugo donacijo, so aktivisti RK ter podmladek RK iz osnovnih šol s svojimi mentoricami, zbrali kar nekaj sredstev, predvsem prostovoljnih prispevkov, ki bodo tako koristno porabljena za pomoč otrokom, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin, pri plačilu stroškov šole v naravi.
„V ponedeljek, 15.11. smo zaključili zbiranje sredstev za akcijo Drobtinica, ki smo jo začeli 16. oktobra, ob svetovnem dnevu hrane. Sredstva smo zbirali na stojnicah, kjer smo v zameno za prostovoljne prispevke menjevali donirani kruh lokalnih pekarn ter kostanje, ki so jih nabrali učenci sodelujočih osnovnih šol. Svoj prispevek so dodala tudi lokalna podjetja z nakazilom denarnih sredstev ter vse Krajevne organizacije Rdečega križa, ki delujejo pod okriljem OZ Gornja Radgona. Skupaj smo zbrali kar 3.638,94 €! Hvala vsem, ki ste tako ali drugače prispevali k akciji Drobtinica!“ so sporočili iz OZ RK Gornja Radgona.
Sicer pa, otroci, ki predstavljajo petino prebivalstva Slovenije, so povsod po svetu ena najbolj ranljivih družbenih skupin. Opravljene so raziskave in veliko vemo o vplivih revščine na telesno in duševno zdravje otrok, šolski uspeh in posledično možnost doseganja izobrazbene ravni. Vemo tudi to, da je veliko obrazov revščine. Zelo malo pa vemo o tem kako živi vsak osmi med mladoletnimi otroci, ki jih zajema statistični podatek, da je revnih kar 45.000 (11.7%) od vseh otrok v Sloveniji? V kakšnih okoliščinah živijo? Koliko slabe materialne življenjske okoliščine prizadevajo njihovo človeško dostojanstvo, upe za prihodnost? Kaj sanjajo?
Lahko bi mogoče razmislili tudi tisti, ki ob koncu leta tekmujejo, kdo bo več plačal za okraševanje za predraga darila ipd.
