Dom starejših občanov Gornja Radgona ima novo direktorico
Ker se s 1. oktobrom, po več kot 47 let aktivnega dela, mag. Marjan Žula, odpravlja v zaslužen pokoj, bo vodenje Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona prevzela dr. Suzana Bračič, ki v domu je do prevzema direktorske funkcije vodje finančno-računovodske službe v domu. Gre za mlado doktorica znanosti, ki se je kot ekonomistka preizkusila tudi v gospodarstvu, ter tudi v politiki, saj je med drugim bila predsednica Nadzornega odbora Občine Gornja Radgona, trenutno pa je članica občinskega sveta. Mag. Marjan Žula je sicer doslej bil edini direktor DSO Gornja Radgona, saj je vodenje prevzel že z začetkom gradnje (2006) in nato po otvoritvi doma (12.2.2008)
Večinski lastniki radgonskega DSO, Občina Gornja Radgona, so se odločili, da je dr. Suzana Bračič prava osebnost za vodenje doma, kajti tudi njena doktorska disertacija (leta 2011) na mariborski univerzi se je nanašala na domove starejših: Razvojne možnosti javnih in zasebnih domov za starejše v Sloveniji z vidika zadovoljstva starostnikov. V doktorski disertaciji je predstavljen zgodovinski razvoj in zakonodaja na področju skrbi za starejše ljudi, pomen institucionalnega varstva starejših oseb, izhodiščna dejstva o potrebi in pokritosti domskega varstva v Sloveniji. Opisan je standard bivanja v domovih za starejše, cena domskega varstva, struktura zaposlenih in kvaliteta življenja starostnikov v domskem varstvu. Predstavljeni so rezultati raziskave, ki je bila izvedena v domovih za starejše občane v Sloveniji. Na osnovi opravljene analize podatkov so predstavljene razvojne možnosti domov za starejše ter prednosti uporabe novega in modernejšega koncepta oskrbe, ki po programski kakor tudi arhitekturni zasnovi (z razporeditvijo prostorov) bolj ustreza željam in potrebam stanovalcev.
Sistem naj bi zagotavljal dejavnosti primerno in vzdrževano infrastrukturo, sprejemljiv bivanjski standard in opremo, starosti in zdravstvenemu stanju primerno prehrano, socialno pomoč in pomoč pri ohranjanju stikov, aktivnosti za ohranjanje sposobnosti in samostojnosti, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, strokovno zdravstveno nego in rehabilitacijo, dostopnost specializiranih storitev zdravljenja in zadostno število usposobljenih sodelavcev za nudenje storitev. V prihodnje domovi za starejše kot izvajalci institucionalnega varstva pričakujejo strokovno in poslovno avtonomijo, razpolaganje z vodstvenimi in upravljavskimi mehanizmi, priznavanje realnih stroškov poslovanja ter zadostne vire financiranja za izvajanje, razvoj in širjenje dejavnosti. Le z upoštevanjem osebnih navad in potreb stanovalcev, izboljšanjem bivalnega standarda stanovalcev, delovnih pogojev zaposlenih in kakovosti življenja stanovalcev bodo domovi za starejše lahko zadovoljili sedanje in privabili nove stanovalce…
