Mednarodni dan maternega jezika, ki ga obeležujemo 21. februarja, je v Sloveniji več kot le koledarski zaznamek. Je praznik identitete, zgodovinskega upora in opomnik, da je jezik domovanje našega bivanja. Medtem ko po svetu vsaka dva tedna izgine en jezik, slovenski jezik s svojimi narečji in unikatno dvojino ostaja živ in krepak. Mednarodni dan maternega jezika je leta 1999 razglasil UNESCO, leta 2002 pa ga je z resolucijo potrdila še Generalna skupščina Združenih narodov.
In zakaj je bil izbran ta datum? Študenti v Daki (današnji Bangladeš) so leta 1952 protestirali za uradno priznanje svojega maternega jezika – bengalščine. Policija je na protestnike streljala, pri čemer je bilo ubitih več študentov. Ta dan je postal svetovni simbol boja za jezikovne pravice.
Slovenščina v številkah in dejstvih (2026)
Slovenščina je kljub majhnemu številu govorcev izjemno razvit in funkcionalen jezik, hkrati pa tudi težak za učenje (pravijo tujci), ki se uporablja na vseh področjih javnega življenja, od znanosti do digitalnih tehnologij. Slovenščina je materni jezik približno 2,4 do 2,5 milijona ljudem po vsem svetu (vključno z zamejstvom in diasporo). Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je za približno 84–88 % prebivalcev Slovenije materni jezik slovenščina. Zaradi migracij v Sloveniji »živi« in aktivno deluje še več kot 50 drugih maternih jezikov, med katerimi so najpogostejši jeziki držav nekdanje Jugoslavije (okoli 8 % prebivalstva) ter jeziki narodnih manjšin (italijanščina in madžarščina). Naša slovenščina ima okoli 50 narečij in podnarečij, razvrščenih v 7 narečnih skupin, kar nas uvršča v sam svetovni vrh po narečni raznolikosti glede na majhnost ozemlja. Smo eden redkih indoevropskih jezikov, ki je v celoti ohranil dvojino v svoji slovnični strukturi. Ta mnogim dela tudi največ jezikovnih težav.
Pomen maternega jezika za Slovence
V Sloveniji ta dan praznujemo z različnimi dogodki, ki poudarjajo pomen spoštovanja lastnega jezika in hkrati odprtost do drugih kultur. Veliko je kulturni prireditev. Knjižnice, šole in kulturna društva organizirajo literarne večere, bralne ure in predavanja o razvoju jezika (od Trubarja do sodobnega slenga). Predsednica republike in drugi visoki predstavniki pogosto izpostavijo pomen slovenščine v digitalni dobi in nujnost ohranjanja šumnikov ter slovenskih imen v mednarodnem okolju (npr. pravica do zapisa priimkov s šumniki v tujih dokumentih). Na narodno mešanih območjih v Prekmurju in na Obali praznik poudarja sobivanje slovenščine z madžarščino in italijanščino (dvojezičnost). Slednjo marsikje zanemarjajo in nam kratijo osnove pravice (dvojezični napisi v Avstriji in vsiljevanje madžarščine v Prekmurju).
Slovenščina je enakovreden jezik v EU
Slovenščina je v EU enakovredna po pravici, a konkurenčna po trudu. Njen status v Bruslju je simbol naše suverenosti. Dokler bomo slovenski predstavniki vztrajali pri njeni uporabi in dokler bo država vlagala v prevajalske službe, bo slovenščina enakopraven glas v evropskem zboru. Slovenščina je v EU celo »močnejša« od nekaterih jezikov z večjim številom govorcev, ki nimajo statusa uradnega jezika države članice (npr. katalonščina).
Leta 2004 smo pompozno uvedli na filozofski smeri študij prevajalstva ob vstopu Slovenije v EU in je doživel pravi institucionalni in strokovni razcvet. Če je bil pred tem prevajalec nekdo, ki dobro zna tuji jezik, je po vključitvi postal ključen profil za delovanje države v mednarodnem sistemu. Študij je zato dobil ogromno na pomenu (najprej samo na 1. stopnji in kasneje tudi magistrski študij), vendar se je njegova narava močno spremenila. Zaposljivosti ni bilo, vsaj ne toliko, kot se je obljubljajo, danes pa je zgodba povsem drugačna. Vsi se, kar je povsem logično, ne morejo zaposliti v organih EU, zato pa se jih velik delež odloči za status samostojnega podjetnika (s. p.). To jim omogoča delo za naročnike po celem svetu prek platform, kot sta ProZ ali Stepes, ter svobodo pri izbiri projektov.
Spodbuda za konec
V zaključku naj omenim, daraziskave kažejo, da se učenje maternega jezika začne že pred rojstvom. Novorojenčki ob rojstvu prepoznajo melodijo in zven maternega jezika, njihov jok pa sledi intonaciji materinščine. Materni jezik pa ni le orodje za naročanje kave ali pisanje poročil. Je kot neki filter, skozi katerega vidimo svet. Ko govorimo v svojem jeziku, ne prenašamo le informacij, temveč tudi tisočletno zgodovino, kulturne vrednote in specifičen način čustvovanja. Spoštovanje lastne materinščine je prvi pogoj za spoštovanje tujih jezikov. V svetu, ki postaja vse bolj digitalen in poenoten (globalen), je naša dolžnost, da slovenščino negujemo – ne z zapiranjem pred svetom, temveč z njeno aktivno uporabo v literaturi, znanosti in vsakdanjem spletnem komuniciranju.
Zbral in uredil: Doc. dr. mag. Bojan Macuh
