Med rožami in zelenjem, kljub invalidnosti in zrelim letom, živi kot v raju
Ko smo se potepali po lepih, zelenih Slovenskih goricah, nismo prezrli hiše, ki stoji ob cesti v Vanetini, ki sodi v občino Cerkvenjak, katero na balkonih in povsod okrog, krasijo cvetoče rože in zelenje. Med občudovanjem tega rožnega bogastvo, nas je nagovorila lastnica hiše Ema Vogrin, ki se je razveselila našega obiska, saj nam je lahko marsikaj povedala o svojem življenju in seveda o ljubezni do rož. „V tej hiši živim vse od otroštva. Posest, takrat je jé bilo dva hektarja, sem podedovala po materi. Poročila sem se leta 1967, z možem Stankom, ki je bil zaposlen, sama pa sem skrbela za dom in družino, ter obdelovala posest. Sčasoma sva dokupovala posest, ki je narasla na 10 hektarjev. Ob tem sva z možem dokupovala kmetijsko mehanizacijo, da sva lažje obdelovala zemljo. Toda mož se je leta 1996 smrtno ponesrečil, zato sem predala zemljo hčerki Dragici in njenemu možu Jožetu, ki sedaj nadaljujeta s kmetovanjem. Tega sem zelo vesela, saj s tem ohranjata zemljo, katero sva z možem prigarala. Še vedno redita 12 govedi, sama pa skrbim za dva prašiča in kokoši,“ je razlagala prijazna Ema.
Seveda je razložila tudi, od kod tako veselje do rož: „Pri naši hiši so vedno bile rože, tiste na oknih in tudi na vrtu. Za to je skrbela mama. Tedaj rož niso kupovali, saj so jih vzgajali doma. So pa si ženske seme rož in sadike med seboj izmenjavale. Danes je drugače večino rož kupimo. Moram pa reči, da bi bila hiša brez rož prazna. Delo z rožami in pogled nanje, ko cvetijo, mi popestri življenje. V vsem tem zelenju in rožah, se počutim dobesedno kot v raju.“ (L.K.)
Fotografije: Ludvik Kramberger