Z Natalijo Živko, koordinatorico DO/PND ZD Gornja Radgona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji
Besedna zveza „dolgotrajna oskrba“ je gotovo ena najpogosteje izgovorjenih in napisanih zvez v zadnjih mesecih v Sloveniji. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se v naši državi hitro staramo ob tem smo po desetletjih „priprav“ končno zakonsko uredili dolgotrajno oskrbo, ki je že zaživela. Ker pa je na tem področju še vedno veliko neznank, smo se pogovarjali z Natalijo Živko, dipl. med. sestro, koordinatorico Dolgotrajne oskrbe/Pomoč na domu (DO/PND) ZD Gornja Radgona, ki nam je pojasnila marsikaj, kar bi morali vedeti vsi, ne le koristniki dolgotrajne oskrbe oz. pomoči na domu. V vseh razvitih državah v zadnjih letih v ospredje vedno bolj prihaja dolgotrajna oskrba v okviru socialnih politik. Razlog tiči predvsem v staranju prebivalstva in naraščajočem deležu starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Tudi pri nas je ena osrednjih prioriteta bila priprava sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, ki vključujejo tudi pripravo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Namen sistemske ureditve je bil, da bi upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic, ki so v večjem deležu financirane iz javnih sredstev…
Dolgotrajna oskrba je sicer opredeljena kot sistem storitev in ukrepov, namenjenih osebam, ki so zaradi bolezni, starosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil… „Torej DO združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Dolgotrajno oskrbo ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki v središče obravnave postavlja posameznika in posameznico, cilja na ohranjanje njihove samostojnosti in zagotavlja oskrbo po meri. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8819. Kdor želi uveljavljati pravice in storitve dolgotrajne oskrbe, se mora najprej obrniti na vstopno točko na pristojnem CSD,“ pove naša sogovornica.
Natalija Živko nam je razložila tudi, kaj vam prinaša odločba o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe in kaj je lahko pričakovati? „Pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih: prehranjevanju in pitju, osebni higieni, oblačenju in slačenju, izločanju in odvajanju, gibanju, pripravi na spanje in počitek, druga osnovna dnevna opravila. Pomoči pri podpornih dnevnih opravilih: gospodinjskih opravilih, nakupu živil in življenjskih potrebščin, prinašanju, pripravi in postrežbi obrokov, spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe, druga podporna dnevna opravila.
Zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila. Storitve zdravstvene nege so: spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov, spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika, pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil, preprečevanje poškodb tkiva zaradi pritiska, druge storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravil.“
Obstaja tudi nezdružljivost s primerljivimi pravicami: Če želi zavarovanec koristiti pravice do dolgotrajne oskrbe, ne more več koristiti nekaterih drugih pravic, ki jih Zakon o dolgotrajni oskrbi opredeljuje kot primerljive pravice (dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu ali osebna asistenca (razen če to določa Zakon o osebni asistenci). Izjavo o odpovedi primerljivih pravic lahko izpolnite pri koordinatorju v ZD Gornja Radgona, ki podatke posreduje ZPIZ-u.
Kakšne oblike DO imamo na izbiro? Dolgotrajna oskrba na domu, Dolgotrajna oskrba v instituciji, Oskrbovalec družinskega člana, Dnevna dolgotrajna oskrba, Denarni prejemek…, in to še ni vse: Dodatni storitvi, ki se lahko uveljavljata skupaj z osnovnimi storitvami, razen v primeru koriščenja celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, sta: e-oskrba, ki se mesečno sofinancira v višini 0,80 €/dnevno na posameznega upravičenca. Storitev e-oskrbe znaša od 1. januarja 2026 (oziroma v višini 31 evrov do 31. decembra 2027). Uporabniku pripada tudi sofinanciranje enkratnega stroška v višini 50 evrov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe tam, kjer uporabnik prebiva. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MSP/Dolgotrajna-oskrba/Vloga-za-uveljavljanje-pravice-do-e-oskrbe.pdf. Storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti (SKOS)
Tabela 1: Število ur storitve na letni ravni
| Dolgotrajna oskrba | 1. kategorija | 2. kategorija | 3. kategorija | 4. kategorija | 5. kategorija |
| Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti | 12 ur | 24 ur | 48 ur | 30 ur | 24 ur |
Kdo bo urejal vse potrebno, da državljan dobi storitev DO?
„V ZD Gornja Radgona imamo ekipo strokovnih delavcev, ki izvajajo storitve dolgotrajne oskrbe na domu in SKOS. Celotno delo vodi in koordinira koordinator dolgotrajne oskrbe (KODO). Koordinator dolgotrajne oskrbe je strokovnjak s področja zdravstva, socialne gerontologije ali socialnega varstva. Naloge KODO so: v sodelovanju z upravičencem pripravi in sklene osebni načrt, vodi in organizira timsko delo, skrbi za usklajenost in strokovnost opravljanja dolgotrajne oskrbe za uporabnika v skladu z osebnim načrtom, spremlja ustreznost izvajanja dolgotrajne oskrbe glede na potrebe uporabnika, daje mnenje glede doseganja pričakovanega namena storitev e-oskrbe, svetuje oskrbovalcu družinskega člana in mu zagotavlja razbremenilne pogovore, sodeluje z oskrbovalcem družinskega člana pri pripravi osebnega načrta in mesečnih poročil, sodeluje in povezuje se s socialno mrežo uporabnika, družino uporabnika in drugimi izvajalci na področju dolgotrajne oskrbe, zdravstvenega in socialnega varstva, sodeluje z zaposlenimi na vstopni točki in centri za socialno delo, vodi dokumentacijo v zvezi z opravljanjem storitev dolgotrajne oskrbe, načrtuje in organizira supervizijo za zaposlene, spremlja, da uporabnik dolgotrajne oskrbe ves čas upravičenosti do dolgotrajne oskrbe izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 11. člena zakona o dolgotrajni oskrbi, o sklenitvi osebnega načrta oziroma aneksa k osebnemu načrtu ter o nastanku okoliščin za mirovanje pravic obvesti Zavod za zdravstveno zavarovanje in vstopno točko. Koordinator z vsakim upravičencem, ne glede na to, katero obliko dolgotrajne oskrbe upravičenec izbere, sklene osebni načrt in izvaja redne obiske uporabnikov,“ še pove koordinatorica Natalija Živko.


Dodajamo še…
KATEGORIJE IN PRAVICE DOLGOTRAJNE OSKRBE
| Kategorija dolgotrajne oskrbe | Opis upravičenosti | Dolgotrajna oskrba na domu | Institucionalna oskrba | Denarni prejemek | Oskrbovalec družinskega člana | E-oskrba | ||||||
| 1. kategorija | Manjša potreba po pomoči, oseba večinoma samostojna | ✔ Manjši obseg storitev | ✔ | ✔ | ✖ | ✔ | ||||||
| 2. kategorija | Redna pomoč pri več dnevnih opravilih | ✔ Srednji obseg storitev | ✔ | ✔ | ✖ | ✔ | ||||||
| 3. kategorija | Obsežna vsakodnevna pomoč, omejena samostojnost | ✔ Večji obseg storitev | ✔ | ✔ | ✔ (izjemoma) | ✔ | ||||||
| 4. kategorija | Pretežno odvisna oseba, potreba po stalni pomoči | ✔ Velik obseg storitev | ✔ | ✔ | ✔ | ✔ | ||||||
| 5. kategorija | Popolna odvisnost, potreben stalen nadzor | ✔ Največji obseg storitev | ✔ | ✔ | ✔ | ✔ | ||||||
Legenda:
✔ = pravica je mogoča
✖ = pravica praviloma ni predvidena
| Dolgotrajna oskrba | 1. kategorija | 2. kategorija | 3. kategorija | 4. kategorija | 5. kategorija |
| Na domu | 20 ur | 40 ur | 60 ur | 80 ur | 110 ur |
| V instituciji | 20 ur | 40 ur | 60 ur | 80 ur | 110 ur |
| Dnevna | 7 ur | 14 ur | 21 ur | 27 ur | 37 ur |
| Denarni prejemek | 89 EUR | 179 EUR | 268 EUR | 357 EUR | 491 EUR |
| Oskrbovalec družinskega člana | / | / | / | 1,2 kratnik minimalne plače | 1,2 kratnik minimalne plače |
| Oskrbovalec dveh družinskih članov | / | / | / | 1,8 kratnik minimalne plače | 1,8 kratnik minimalne plače |
POSTOPEK OD ODLOČBE O DOLGOTRAJNI OSKRBI DO IZVAJANJA DOLGOTRAJNE OSKRBE NA DOMU
Izvajalec DO za občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici je Zdravstveni dom Gornja Radgona
1. Vlogo vas posameznik oziroma od njega pooblaščena oseba odda posamezno na Center za socialno delo.
Strokovnjak CSD pride na dom ocenit stanje in nato izda odločbo o pravici do dolgotrajne oskrbe
Odločba vsebuje v kateri so določeni:
- upravičenost do dolgotrajne oskrbe,
- vrsta dolgotrajne oskrbe (dolgotrajna oskrba na domu),
- obseg in vsebina storitev,
- datum začetka pravice.
Odločba postane pravnomočna po izteku pritožbenega roka.
2. Vzpostavitev stika z Zdravstvenim domom Gornja Radgona
Po pravnomočnosti odločbe upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik vzpostavi stik z:
Zdravstveni dom Gornja Radgona – dolgotrajna oskrba na domu
Najprej se mora kopijo odločbe osebno oddat koordinatorju v ZD Gornja Radgona, ali jo pošlje s priporočeno pošto na naslov : ZD Gornja Radgona, Partizanska c.40, 9250 Gornja Radgona.
Koordinator dolgotrajne oskrbe:
- prevzame odločbo,
- preveri dodeljene pravice,
- vzpostavi osebni stik z upravičencem in/ali svojci.
3. Vloga koordinatorja dolgotrajne oskrbe
Koordinator dolgotrajne oskrbe v Zdravstvenem domu Gornja Radgona:
- vodi postopek vključitve upravičenca v sistem dolgotrajne oskrbe,
- je osrednja kontaktna oseba za uporabnika in svojce,
- usklajuje izvajanje storitev znotraj ZD Gornja Radgona in z drugimi službami (patronažna služba, osebni zdravnik ipd.).
4. Priprava osebnega načrta dolgotrajne oskrbe
Koordinator najkasneje v 3 mesecih ,skupaj z upravičencem in po potrebi svojci pripravi osebni načrt dolgotrajne oskrbe, ki vključuje:
- oceno potreb uporabnika,
- natančen obseg in vrsto storitev,
- časovni razpored izvajanja storitev,
- posebnosti in želje uporabnika,
- sodelovanje drugih služb.
Osebni načrt je osnova za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu.
5. Organizacija izvajanja storitev v ZD Gornja Radgona
Na podlagi osebnega načrta:
- Zdravstveni dom Gornja Radgona določi izvajalce storitev (socialne oskrbovalke, zdravstveno osebje, kjer je potrebno),
- imenuje odgovorno osebo za izvajanje storitev,
- pripravi urnik izvajanja oskrbe na domu.
6. Dogovor o izvajanju dolgotrajne oskrbe
Pred začetkom izvajanja se sklene dogovor o izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu, v katerem so opredeljeni:
- obseg in vrsta storitev,
- pravice in dolžnosti uporabnika in izvajalca,
- način evidentiranja opravljenih storitev,
- način obravnave pritožb in sprememb,
- morebitne obveznosti uporabnika.
7. Začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu
Izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu se začne:
- na dogovorjeni datum,
- v skladu z osebnim načrtom dolgotrajne oskrbe,
- z rednimi obiski izvajalcev na domu uporabnika.
Storitve se izvajajo strokovno, varno in z upoštevanjem dostojanstva uporabnika.
8. Spremljanje, nadzor in prilagajanje oskrbe
Koordinator dolgotrajne oskrbe v ZD Gornja Radgona:
- spremlja izvajanje storitev,
- redno preverja zadovoljstvo uporabnika,
- po potrebi prilagaja osebni načrt oskrbe,
- vodi dokumentacijo v skladu z zakonodajo.
V primeru sprememb stanja uporabnika se lahko sproži postopek za spremembo obsega pravic.
SOCIALNE OSKRBOVALKE BODO PRED PRVIM SPOZNAVNIM OBISKOM STOPILE V KONTAKT Z VAMI . Spoznavni obisk bo namenjen tako uporabniku kot izvajalcu za morebitna vprašanja, spremembe ali predloge, pred izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe.
IMATE DODATNA VPRAŠANJA ?
Na telefonsko številko smo dosegljivi med ponedeljkom in petkom med 8:00-12 00 na 051 468 905
Lahko pa nam pišete na e naslov: pomocnadomu@zd-gr.si
Kmalu bomo objavili lokacije, kjer bo koordinator prisoten 1x mesečno v vaši občini.


