Letalski center Maribor le prejel pogodbo za izvajanje obrambe pred točo, ko pa bo porabljenih 280.000 € bodo kmetje lahko le gledali v nebo in molili

Neurja so od srede letošnjega maja do sedaj v Sloveniji povzročila ogromno škode, ne le na kmetijskih pridelkih, posevkih, sadovnjakih, vinogradih…, katere je najbolj oklestila toča, temveč v prometni infrastrukturi, z zalitjem stanovanjskih in drugih objektov, kar nekaj stanovanjskih hiš in drugih objektov so odnesli plazovi… In čeprav po lokalnih skupnosti še zbirajo podatke o škodi, je jasno, da je znaša skupna škoda kot več deset milijonov evrov, še zlasti v občinah: Šentilj, Pesnica, Maribor, Ruše, Selnica, Lenart, Benedikt, Sveta Ana, Apače, Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici, Juršinci, Ptuj, Cirkulane, Žetale, Zavrč… In čeprav se vsi strinjajo, da bi škoda bila bistveno nižja, če že ne nična, pri ustreznih ministrstvih ni interesa, da bi v Sloveniji sistemsko uredili obrambe pred točo. Ta se sicer izvaja zgolj na območju severovzhodne Slovenije, a na podlagi dveletnih sklepov vlade se vsako leto izvede javno naročilo, ko je že prepozno, kot je bilo letos. Težava je, da v Sloveniji ni enotnega stališča, na podlagi katerega bi se jasno opredelili za obrambo proti toči ali ne. Sama tovrstno obrambo podpira, ali je letalska obramba proti toči uspešna in obenem neškodljiva za zdravje, pa se bodo morali odločiti ostali resorji v državi, ne le kmetijsko, temveč tudi ministrstvi za okolje in prostor ter za zdravje.

Žal tudi tukaj ni interesa, saj je javno naročilo bilo oddano že marca, a se nihče ni prijav. Od včeraj (15.6.) dalje pa je drugače, saj je Letalski center (LC) Maribor od ministrstva za kmetijstvo prejel podpisano pogodbo za izvajanje letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije v prihajajoči poletni sezoni. Na prvi razpis se letos niso prijavili, a čeprav jim država tudi v drugem ni zagotovila veliko višjih sredstev, so se v drugo odločili za prijavo. Kmetijsko ministrstvo je letos z objavo razpisa pohitelo in letalski center kar nekoliko presenetilo, na koncu pa razpis ni bil uspešen, saj v centru, ki že leta edini v državi izvaja posipanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, trdijo, da pod sedanjimi pogoji težko zagotovijo storitev. Država je letos za omenjeno dejavnost v razpisu predvidela nekaj več kot 280.000 evrov, kar je okoli 15.000 evrov več kot lani. Čeprav je bila na drugem razpisu po besedah vodja omenjene dejavnosti Darka Kralja razpisana vrednost višja le za 2000 evrov, pa so se na pobudo lokalnih skupnosti in pritiska javnosti na njihovem območju vseeno odločili za prijavo. „Stroški so v primerjavi z letom prej višji za 400 odstotkov. Piloti delajo za vedno manjši denar, a ker vlagamo v to dejavnost že 44 let, smo se odločili, da bomo tudi letos šli v to v upanju, da se bo v prihodnje vendarle kaj spremenilo ter da bomo našli sistemsko rešitev,“ je dejal Kralj, ki je ob tem prepričan, da so prav oni v Sloveniji edini strokovno usposobljeni za takšno delo.

Kralj je znova poudaril, da je cena obrambe pred točo v primerjavi z enim samim točnim primerom zanemarljiva. Prepričan je, da vsako sezono preprečijo vsaj en oblak in točo. Zavedajo se, da proti naravi težko dobiš vojno, lahko pa omiliš posledice naravnih ujm, kar po njegovem trenutno počnejo po vsej Evropi, seveda na različne načine. V mariborskem LC so se odločili, da bodo letos leteli natanko toliko, kolikor jim je ministrstvo namenilo v pogodbi, to pa zadošča za 23 ur, za kolikor imajo trenutno na voljo tudi sredstva za posipavanje. Ko bo denarja zmanjkalo, bodo investitorja obvestili, da pač ne morejo več delati, kmetovalci in drugi pa naj gledajo v nebo in molijo. Lani so za namene protitočne obrambe skupaj opravili okoli 25 ur letenja, za kar so porabili četrtino denarja več, kot so ga za dejavnost prejeli. Letos si tega zaradi dodatnega povišanja cen ne bodo mogli privoščiti. Najmanj enkrat letos, in sicer prejšnji teden, bi po besedah Kralja že morali v zrak, prepričan je, da v tem primeru ne bi bilo toče, ali pa bi ta bila bistveno manjša. »Stroški so v primerjavi z letom prej višji za 400 odstotkov. Piloti delajo za vedno manjši denar, a ker vlagamo v to dejavnost že 44 let, smo se odločili, da bomo tudi letos šli v to v upanju, da se bo v prihodnje vendarle kaj spremenilo ter da bomo našli sistemsko rešitev,« je dejal Kralj, ki je ob tem prepričan, da so prav oni v Sloveniji edini strokovno usposobljeni za takšno delo.

V upanju na boljše čase so se v klubu razveselili dodatnega letala Cessna 340, saj si, kot je povedal predsednik LC Maribor Filip Tobias, želijo v prihodnje obrambo pred točo opravljati z dvema letaloma, o čemer se pogovarjajo že vsa desetletja. Prepričani so tudi, da bi imela država manj stroškov, če bi bolje posrbela za preventivo, torej protitočno obrambo, kot da vsako leto morajo dajati pomoč za sanacijo objektov in infrastrukture, ter nadomestilo izgube prihodkov iz kmetijstva. Torej, rešitev je le v sistemski ureditvi obrambe pred točo, čeprav drži, da proti naravi ne moremo dobiti vojno, kakšno bitko pa le mogoče…