Ministrstvo za naravne vire in prostor je dalo v javno obravnavo osnutek zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ta določa, da se pridobivanje premoga v rudniku opusti do 31. decembra 2033. Ministrstvo za pravosodje pa doslej ni dalo v javnost še nobenih imen, ki so pripeljali Rudnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj do zaprtja. Samo gospodarskih družb ali tudi tistih, ki so pripeljali do vsega tega?
Premogovnik Velenje PV (originalno: Kohlenbergbau Schallthal – Premogovnik Šaleške doline) je premogovnik v Šaleški dolini, z rudarsko pravico od 17.oktobra 1887, tega leta se je pričelo podzemno pridobivanje premoga in do konca leta 1887 so ga izkopali prvih 3 500 ton. Glavni lignitni sloj je 11. aprila leta 1875 z vrtanjem odkril Franz Mages, to leto štejemo za rojstno leto premogovnika. PV je največji premogovnik v Sloveniji. Glavni lignitni sloj je 11. aprila 1875 z vrtanjem odkril Franz Mages, to leto štejemo za rojstno leto premogovnika. Do danes je bilo izkopanih preko 260 miljonov ton premoga. Torej govorimo o najstarejšem in še edinem delujočem premogovniku v Sloveniji.
Premogovniška družba Velenja je leta 2005 prvič zaključila izven območja rdečih številk vse od leta 1996, ko je bila letno poslovanje nazadnje nad pozitivno ničlo. Sicer pa je premogovnik v dolgoročnem zapiranju, kar bo prineslo tako ekonomske kot tudi socialne težave, v samem podjetju, kot tudi v TE Šoštanj ter občini Velenje. Danes se je premogovniku pridružilo tudi podjetje Gorenje, kot glavni delodajalec v tej regiji. Sicer pa je Premogovnik Velenje uspešno prebrodil skozi razne težave in je sedaj eden najuspešnejših in najvarnejših rudnikov, ter seveda največji in edini dobavitelj Termoelektrarne Šoštanj, ki ima pomembno vlogo v našem elektroenergetskem gospodarstvu ter daje delo 560 zaposlenim.
Termoelektrarna Šoštanj krajše TEŠ je največja slovenska elektrarna po skupni inštalirani moči 1029 MW, s proizvodnimi enotami: Blok 6 600 MW, Blok 5 345 MW, Plinska turbina PE51 42 MW in Plinska turbina PE52 42 MW. Blok 6 je najsodobnejša proizvodna enota v EU. TEŠ deluje od leta 1959 (bližnja Termoelektrarna Velenje je delovala v letih 1929–1967), lokalni dobavitelj premoga je Premogovnik Velenje, odprt leta 1875.
To je le nekaj osnovnih podatkov o obeh podjetjih (to in še več najdete na wikipediji), ki v zadnjem obdobju dvigujejo veliko prahu. Predvsem zato, ker naj bi ob zaprtju premogovnika in delno tudi TEŠ izgubilo delovno mesto več kot pet tisoč zaposlenih. In kaj je, bolje rečeno, kdo je pripomogel, da je prišlo do vsega tega? Zagotovo so bili in ostajajo v prvi vrsti slovenski politiki, zraven pa nič manj niso odgovorni gospodarstveniki, ki so bolj ali manj imeli velike koristi pod vseh projektov izgradnje TEŠ.
Danes se govori o primanjkljajih v TEŠ in nerentabilnosti, tukaj https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-kdaj-bo-ugasnil-sesti-blok-termoelektrarne-sostanj-in-kdo-je-kriv/721574 pa najdete, kakšne plače imajo najpomembnejši akterji danes. Ti in še mnogi se trudijo, da gre vse skupaj v pozabo, delavci pa na Zavod za zaposlovanje. Projekt, ki se zaradi nesmislov, nepravilnosti, nezakonitosti, zavajanj in laži ne bi smel zgoditi. A se je. Največja slovenska energetska naložba doslej – TEŠ6. Njegova cena je z dobrih 600 milijonov evrov narasla na kar milijardo in 400 milijonov. Zaključila se je s kar 11 aneksi in 21 variacijami pogodb ter se sprevrgla v eno največjih korupcijskih afer v zgodovini države. Zdaj pa bo – da prebivalci Šaleške doline ne bi ostali brez ogrevanja – več kot sama gradnja stala še reorganizacija šoštanjske termoelektrarne. Zapiranje premogovnika Velenje in delno tudi TEŠ (namenjena bo zgolj za ogrevanje Saleške doline) naj bi potrebovali skoraj milijardo evrov. Zanimivo pa je to, da še zdaleč niso poravnani vsi dolgovi izgradnje same TEŠ 6 in verjetno še prej tudi ne TEŠ 5.
Na sodišču traja agonija glede zaslužkarstva nekdanjih zaposlenih v TEŠ. Desetim posameznikom in enemu podjetju – prvoobtoženi je nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik – tožilstvo očita, da so šoštanjsko termoelektrarno pri dobavi opreme za šesti blok oškodovali za vsaj četrt milijarde evrov. Postopek izbire dobavitelja naj bi vodili tako, da je bil na koncu izbran Alstom. Pri poslih TEŠ z Alstomom pa naj bi Rotnik – tako tožilstvo – dobil vsaj 870 tisoč evrov provizij. Doslej še ni bil nihče obsojen. So le preganjani in bodo verjetno še lep čas oz. vsaj tako dolgo, da vsi primeri na sodišču ne bodo zastarali.
In kdo so ti nedotakljivi nekdanji gospodarstveniki, ki so bili doslej že neštetokrat zapisani in tudi prikazani v javnosti? Med obtoženimi so ob Urošu Rotniku še vodja projekta Bojan Brešar, lobist Peter Kotar, direktor podjetja CEE Boštjan Kotar, uslužbenci Teša Darko Weiss, Jože Lenart in Miran Leben, predstavnika Alstoma Frank Lehmann in Josef Reisel, davčni svetovalec Darko Končan, finančni strokovnjak Bogdan Pušnik in podjetji General Electric ter Sol Intercontinental v likvidaciji. Seznam pa je verjetno še daljši.
Težko je verjeti, da so to edini, saj med njimi ni politikov (Saleška dolina je pod okriljem Socialnih demokratov), lahko pa ste prepričani, da ni ostalih zaposlenih, kakor tudi ne rudarjev, ki so ustvarili Velenje in posledično tudi Šoštanj. Veliko pa se jih je okoristilo in sedaj, ko so vsi ugotovili, da se ne bo dalo več, je pač potrebno narediti konec. Zapreti premogovnik, odpustiti v nekem določenem obdobju mnogo zaposlenih, brez da bi razmišljali, kaj bo z njimi in njihovimi družinami.
Če zaključim. Priznam, da smo podobnih »akcij« že dolgo vajeni. Govorilo se bo o t. i. »socialni bombi« v Saleški dolini, sčasoma pa se bo vse pozabilo. Na rudnik in rudarje ter na zaposlene v TEŠ, seveda tiste, ki niso poskrbeli zase, saj normalno, niso mogli biti vsi »pri koritu«. Tjakaj sodijo samo »eminentni lumpi«, za katere se bo najverjetneje našla zgolj samo »tanka šiba«, ki ne bo bolela. Vsaj ne tako kot uboge delavce, ki so jih le-ti izkoriščali in bogateli na račun vseh državljank in državljanov.
