Danes, 5. junija praznujemo Mednarodni dan okolja. Ta dan je namenjen ozaveščanju javnosti o pomembnosti varovanja okolja in spodbujanju globalnih akcij za zaščito našega planeta. Letos (2025) bo tema verjetno še posebej poudarjala obnovo ekosistemov, kar je ključno za boj proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti.
Potreba po zdravem, čistem in zelenem okolju ni le želja, ampak nujnost za preživetje in dobrobit človeštva. Onesnaževanje zraka in vode, izguba gozdov, izčrpavanje naravnih virov in podnebne spremembe imajo uničujoče posledice za zdravje ljudi, gospodarstvo in stabilnost družbe. Zdravo okolje nam zagotavlja čisto vodo, hrano, zrak za dihanje in biotsko raznovrstnost, ki je temelj vseh življenjskih sistemov na Zemlji. Varovanje okolja je kompleksna naloga, ki zahteva sodelovanje različnih akterjev na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Na slednje področju se še največ dogaja v manjših in razvitih državah sveta, medtem ko ZDA, Kitajska, Indija in druge države odstopajo od vseh programov za zaščito okolja in varovanja narave.
Okoljske organizacije
Organizacija združenih narodov (OZN) in Program Združenih narodov za okolje (UNEP) je vodilna globalna okoljska avtoriteta, ki določa globalno okoljsko agendo, spodbuja trajnostni razvoj in zagovarja dosledno okoljsko prakso. Svetovni sklad za naravo (WWF) je ena največjih in najbolj priznanih neodvisnih naravovarstvenih organizacij, ki se osredotoča na ohranjanje divjih živali in njihovih habitatov, boj proti podnebnim spremembam in trajnostno rabo naravnih virov. Greenpeace pa globalna kampanjska organizacija, ki uporablja direktne akcije in raziskave za razkrivanje okoljskih problemov in promocijo rešitev.
Slovenija in okoljska ozaveščenost
Nacionalne vlade in ministrstva za okolje so odgovorne za oblikovanje in izvajanje okoljske zakonodaje, nadzor nad industrijo in promocijo trajnostnih praks. Evropska unija razvija in izvaja obsežno okoljsko politiko, ki vpliva na države članice na področjih, kot so podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, krožno gospodarstvo in onesnaževanje. Tudi Slovenija ima na tem področju dokaj pomembno vlogo, predvsem v okviru nevladnih organizacij. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je npr. aktivno pri varovanju ptic in njihovih habitatov, ozaveščanju in izobraževanju. Zavod RS za varstvo narave pa strokovna institucija, ki opravlja javno službo na področju varstva narave. Imamo tudi Arboristično društvo Slovenije, ki se zavzema za strokovno nego dreves in ozaveščanje o njihovi pomembnosti v urbanem okolju. Prav tako delujejo Ekologi brez meja, ki se osredotočajo na zmanjševanje količine odpadkov in spodbujanje krožnega gospodarstva. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, npr. deluje na področju podnebnih sprememb, energetske politike in trajnostnega razvoja Tudi posamezniki v okviru lokalni skupnosti lahko s svojim delovanjem, ozaveščanjem in sodelovanjem v projektih prispevamo k varovanju okolja. Lokalne skupnosti pa tako že leta in leta vključujejo občane v okoljske projekte, kot so: ločeno zbiranje odpadkov, vzdrževanje zelenih površin in spodbujanje trajnostnega življenjskega sloga.
Koliko sredstev EU in posledično Slovenija namenjata za ekologijo?
Financiranje ekoloških projektov in politik je ključno za doseganje okoljskih ciljev. EU namenja znatna sredstva za okoljske in podnebne ukrepe skozi različne programe in sklade. Glavni viri financiranja so: Evropski zeleni dogovor (European Green Deal), Sklad za pravični prehod (Just Transition Fund) ter Program LIFE, ki je ključen za okolje in podnebne ukrepe, ki financira projekte na področju varstva narave, krožnega gospodarstva in podnebnih sprememb. Skozi Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad pa se financirajo naložbe v zeleno infrastrukturo, energetsko učinkovitost in obvladovanje voda. Natančni zneski se spreminjajo glede na finančni okvir EU, vendar gre za milijarde evrov, ki so namenjeni za spodbujanje zelene tranzicije in varovanje okolja v vseh državah članicah.
Slovenija, kot članica EU, prejema sredstva iz omenjenih EU skladov in jih dopolnjuje z lastnimi nacionalnimi sredstvi. Ključna vira in financiranja v Sloveniji vključujejo Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Sklad za podnebne spremembe. Seveda pa se veliko investira v zeleno infrastrukturo, ki vključujejo naložbe v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost zgradb, trajnostni promet in sisteme za obvladovanje odpadkov in voda. Slovenija aktivno črpa sredstva iz Kohezijskega sklada, ESRR in programa LIFE za projekte na področju varstva okolja in narave. Prispevki, ki pa jih zbirajo podjetja in posamezniki za onesnaževanje, se vsaj delno vračajo v okoljske projekte, čeprav se zdi, da bi lahko iz skupni finančnih sredstev, ki jih namenja EU, pridobili še več.
Za zaključek naj dodam, da je zaveza Slovenije k ekologiji vidna skozi proračunska sredstva, ki jih namenja za varovanje okolja, prehod na zeleno gospodarstvo in izvajanje EU okoljske zakonodaje. V zadnjih letih je opazen porast investicij v obnovljive vire in energetsko učinkovitost, kar kaže na strateško usmeritev države. Čeprav marsikatere čez noč nastale civilne iniciative veliko krat nasprotujejo izvajanje projektov, ki bi nam lahko še bolj pomagali zmanjšati onesnaževanje okolje (vetrne in sončne elektrarne), se počasi prebujamo in skušamo vsaj delno slediti razvitim državam EU na tem področju.
