Mir je temeljna vrednota, ki presega zgolj odsotnost vojne. Je stanje sožitja, sodelovanja, pravičnosti in blaginje na domačem političnem področju kot tudi v mednarodnih odnosih. Za Slovenijo in svetovno globalno družbo je mir izjemnega pomena, saj omogoča razvoj, napredek in izboljšanje kakovosti življenja.
Pomen miru za dobrobit družbe
Za Slovenijo, ki je svojo neodvisnost pridobila v času konfliktov in je zgodovinsko zaznamovana z vojnami, je mir absolutna prioriteta. Mir zagotavlja notranjo stabilnost in varnost državljanov, kar je predpogoj za nemoteno delovanje družbe in gospodarski razvoj. Brez miru ni mogoče zagotoviti osnovnih človekovih pravic in svoboščin. V mirnem okolju se lahko razvija naše gospodarstvo, privablja tuje investicije, spodbuja inovacije in ustvarja delovna mesta. Vojne, nasprotno, uničujejo infrastrukturo, prekinjajo trgovinske poti in povzročajo dolgoročno gospodarsko nazadovanje. Mir nam omogoča vlaganje v izobraževanje, zdravstvo, kulturo in znanost. Hkrati spodbuja socialno kohezijo, strpnost in medsebojno razumevanje med različnimi skupinami prebivalstva. Slovenija kot članica Evropske unije in Nata (nestalna članica Sveta Združenih narodov) lahko aktivno prispeva k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti. Sodelovanje v mednarodnih misijah (tradicionalno od vstopa v zvezo NATO) in prizadevanja za mirno reševanje sporov krepijo naš mednarodni ugled in vpliv. V nadaljevanju poglejmo kje oz. na katerih Slovenska vojska sodeluje v mirovnih misijah.
Zahodni Balkan
Kosovo (KFOR): Slovenska vojska ima dolgoletno prisotnost v Natovi operaciji KFOR na Kosovu, kjer prispevajo k zagotavljanju varnega in stabilnega okolja ter svobode gibanja.
Bosna in Hercegovina (EUFOR ALTHEA/NATO HQ Sarajevo): Sodeluje v operaciji EUFOR ALTHEA pod okriljem Evropske unije, pa tudi v štabih Nata v Bosni in Hercegovini, kjer prispevajo k stabilizaciji države.
Srbija (JOINT ENTERPRISE, NATO): Prisotni smo v Natovi misiji.
Bližnji vzhod in Sredozemlje
Libanon (UNIFIL): Slovenska vojska je prisotna v mirovni misiji Združenih narodov UNIFIL.
Izrael/Libanon (UNTSO): Sodeluje v opazovalni misiji Združenih narodov UNTSO na Bližnjem vzhodu.
Irak (OIR – Operation Inherent Resolve): Slovenska vojska prispeva k globalni protiteroristični koaliciji zoper Daesh.
Sredozemsko morje (EUNAVFOR MED/IRINI, ASPIDES, EGEJ): Sodeluje v pomorskih operacijah Evropske unije, ki so usmerjene v nadzor nad embargom na orožje, preprečevanje ilegalnih migracij in varovanje pomorskih poti.
Baltske države in Vzhodna Evropa
Latvija (NATO eFP – Enhanced Forward Presence): Slovenska vojska je del Natove okrepljene prednje prisotnosti v Latviji, kar je del zavezniških prizadevanj za krepitev obrambe vzhodnega krila Nata.
Slovaška (NATO eVA – Enhanced Vigilance Activities): Sodeluje v Natovi večnacionalni bojni skupini na Slovaškem, kar prav tako prispeva k odvračanju in obrambi v regiji.
Ciper (UNFICYP): Po daljšem premoru so se slovenski vojaki leta 2025 ponovno pridružili mirovni misiji Združenih narodov na Cipru.
Na globalni ravni je mir ključen za reševanje skupnih izzivov in zagotavljanje trajnostnega razvoja. Vojne in konflikti v eni regiji se hitro prelijejo v druge, saj povzročajo migracije, terorizem in destabilizacijo. Mirno sožitje med državami je bistveno za preprečevanje širših konfliktov in zagotavljanje globalne varnosti. Medsebojno povezano svetovno gospodarstvo potrebuje mirno okolje za nemoten pretok blaga, storitev in kapitala. Konflikti povzročajo motnje v dobavnih verigah, nihanje cen in upočasnjujejo svetovno rast. Izzivi, kot so podnebne spremembe, pandemije, revščina in lakota, zahtevajo globalno sodelovanje. Vojne in konflikti odvrača pozornost in sredstva od reševanja teh perečih vprašanj. Mir spodbuja medkulturni dialog, strpnost in spoštovanje različnosti. Omogoča izmenjavo idej, znanja in kulturnih dobrin, kar bogati celotno človeštvo.
Kako se zoperstaviti vojnam in kdo lahko največ naredi za to?
Zoperstavljanje vojnam je kompleksen proces, ki zahteva večplastni pristop in sodelovanje na vseh ravneh. Največ za preprečevanje vojn lahko naredimo, če združimo moči posamezniki, države in mednarodne organizacije. Pomembna je preventivna diplomacija oz. zgodnje prepoznavanje in reševanje potencialnih konfliktov s pogajanji, mediacijo in arbitražo. Nenehno je potrebno spodbujati dialog med državami in znotraj njih, graditi zaupanje in razumevanje med različnimi skupnostmi. Pri tem je seveda pomembno dosledno spoštovanje mednarodnega prava, vključno s spoštovanjem suverenosti držav, ozemeljske celovitosti in človekovih pravic.
Organizacija združenih narodov (OZN) ima pri tem ključno vlogo pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti s pomočjo mirovnih operacij, posredovanja in sankcij. Prav tako spodbuja razvoj in človekove pravice, kar posredno prispeva k miru. Čeprav se na trenutke zdi, da vsakodnevno opominjanje na stanja po svetu ne zaleže, še vedno igra močno vlogo na področju miru v svetu. Tudi organizacije, kot so Evropska unija, Afriška unija in ASEAN, igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju konfliktov in vzpostavljanju stabilnosti v svojih regijah. Zavedati se je potrebno, da so države, ki spoštujejo demokratične vrednote, vladavino prava in človekove pravice, manj nagnjene k notranjim konfliktom in agresiji do drugih. Prizadevajo si za nadzor nad orožjem in razorožitev, še posebej jedrsko orožje, kar je ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za globalne konflikte.
Civilne družbe kot pomemben akter kreiranja miru
Tudi civilne družbe imajo vse večjo vlogo na področju uravnavanja miru po svetu. Čeprav so v veliko državah zapostavljene in jih ne odobravajo, kar se dogaja v obdobju vladavine določene oblasti tudi v Sloveniji, iščejo sogovornike, ki jih je kljub napadom (odvzem finančnih sredstev za delovanje) zelo veliko. Prizadevanja civilne družbe, nevladnih organizacij in posameznikov za ozaveščanje javnosti o grozotah vojn in spodbujanje mirovnih gibanj je nujno potrebno, saj le-tako vsi ljudje dobivajo informacije (resnične) o stanju v družbi. Seveda lahko tudi vsak posameznik lahko prispeva k miru z vsakodnevnimi dejanji, kot so strpnost, spoštovanje, dialog in reševanjem konfliktov na nenasilen način. V Sloveniji se na tem področju trudimo tudi na področju vzgoje in izobraževanja, saj se zavedamo, da je potrebno že otroke in kasneje mlade ozaveščati o pomenu miru, svobode, nenasilne komunikacije in sreče v družbi.
Če sklenem, mir je življenjskega pomena za blaginjo Slovenije in celotne svetovne družbe. Za zoperstavljanje vojnam je potrebna skupna zaveza vseh akterjev – od posameznikov do mednarodnih organizacij – k spoštovanju prava, spodbujanju dialoga, gradnji zaupanja in aktivnemu delovanju za pravičnejši in bolj miroljuben svet. Menim, da smo dolžni izvajati za vse nas, predvsem pa za rodove, ki prihajajo za nami.
Mahatma Gandhi je pred mnogimi leti zapisal: »Ni poti k miru, mir je pot.« Hodim po tej poti in naj bo večna.
