Včasih se je težko čuditi veleumnim politikom, kateri živijo na naš račun, ker si pač nekateri ne morejo pomagati. Takšni pač enostavno so. Ko pa s svojim predlogi posežejo v stroko, v delo javnih institucij in zaposlenih v njih, enostavno več ne moreš verjeti, da je res.
Tokrat namenoma ne bom operiral z imeni, niti strankami, niti njihovimi zagovorniki, najsibo zunaj parlamenta ali pa znotraj njega. Gre za dejstvo, da ko »nimajo kaj početi«, pač počnejo neumnosti. Še huje, napeljujejo k aktivnostim, ki posegajo na področja, ki so najbolj ranljiva, in to so otroci.
Zadnji dokazi posnetkov pogovorov ene izmed parlamentarnih skupin, ki so odprli debato o alkoholu v osnovni šoli, pa so presegli, ne samo meje dobrega okusa, temveč vprašljivost normalnosti nekaterih poslancev. Pred več kot dvajsetimi leti smo si komaj izborili, da je prepovedano točenje alkohola v šolah (delovna srečanja zaposlenih, družabna srečanja, obiski ipd.), zdaj pa nekateri enostavno vidijo, da je to »družbeno zlo« potrebno ponovno vrniti na mize v šolske prostore. Vprašanje se postavlja, ali imajo ti nazadnjaki, kateri so dali ta predlog, lastne otroke (če jim jih je »bog« dal) ali morda vnuke, kateri obiskujejo šole. Zagotovo so takšni med njimi in vsaj tisti bi morali razmišljati s »trezno glavo«, če že ne drugi. Seveda so eni politiki ljubitelji pitja, težko rečem, da so pijanci (alkoholiki so bolniki), a večkrat so že imeli opravka z organi pregona, ki so jih »ulovili« s promili preveč v krvi. Takrat so se izgovarjali vsemogoče, na koncu pa je ostalo pri tem, da pač enostavno pijejo povsod: doma, na poti in verjetno tudi v službi. Ko je nekdo predlagal, da se malo preveri stanje alkoholiziranosti med njimi v parlamentu, dodali pa so še preizkus na druge, so poslanci v celoti, ne glede na politično barvo, »stisnili rep med noge« in se enostavno ustrašili tovrstnega preverjanja. »Kaj pa če bom tudi jaz med njimi?« se je marsikomu verjetno postavilo vprašanje in je ostalo pri tem, da se jim pač enostavno »zaupa«. Ker so pač poslanci, izbranci naroda, nedotakljivi in brezmadežni.
Pa naj se vrnem v šole. Prepričan sem, da so v daljni preteklosti po šolah točili alkohol v vseh primerih in priložnostih. No, nekaj podobnega je bilo tudi s kajenjem. Otrokom so ga (upam, da še vedno) prepovedovali, po drugi strani pa kadili in pili v njihovi prisotnosti. Saj ni res, pa je. Alkohol pa je bil prisoten, bil je neke vrste del »reprezentance«, kot se je temu nekoč reklo. In to je bilo javno, nihče ni temu oporekal. Tudi če je kdaj kateri učitelj prišel že zjutraj v šolo »okajen še od včerajšnjega dne«, se je to spregledalo. Stopil je v razred, »delil (beri solil) pamet«, hkrati pa morda v »isti sapi« govoril o nevarnosti alkohola in kajenja (droge so bile še manj »popularne). In nič se ni zgodilo, ali vsaj redko kdaj kaj hujšega. Življenje je teklo naprej. Generacije so zaključile šolanje in kasneje so krožile zgodbe o tem, kakšni so bili učitelji in kaj vse se je dogajalo na šolah. Pa to je zgodovina. Danes seveda še zdaleč temu ni več tako. In to bi želel nekdo spremeniti. Upam, da bo večina preglasovala manjšino tako mislečih in ne bodo naši otroci v šolah nikoli več deležni možnosti soočenja s tem družbenim zlom.
Čeprav poznamo podatke, koliko povprečno spije Slovenec alkohola, morda samo podatek za poduk. Slovenija je po porabi alkohola nad povprečjem evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), opozarjajo na NIJZ. Po njihovih izračunih je poraba alkohola v letu 2022 v Sloveniji znašala 9,7 litrov čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let in več. Če to pretvorimo v litre posamezne alkoholne pijače, to pomeni, da je prebivalec Slovenije, star 15 let in več, v povprečju v letu 2023 spil 87 litrov piva, 35 litrov vina in štiri litre žgane pijače. Saj ni res, boste rekli. Pa je.
Za konec morda še anekdota. Kot sem že omenil, se je alkohol točil tudi na različnih prireditvah, ki so jih v daljni preteklosti prirejali na šolah. Mednje sodijo tudi valete osmošolcev. Nekoč se mi je tako pripetilo (ob že izdanem ukrepu prepovedi alkohola na šoli), da je prišlo do spora s starši (in, žal, tudi nekaterimi učitelji), ki so želeli, da se na zaključni prireditvi toči alkohol. Ker se nismo mogli poenotiti glede zahtev staršev v odnosu do spoštovanja pravilnika, smo izvedli samo kulturni del zaključka (takrat še za osmošolce), drugi del pa so starši izpeljali v bližnji gostilni. Ja, pridružilo se jim je tudi nekaj učiteljev, a zelo malo. Dejansko smo (čeprav precej pozno) bili v večini prepričani, da je bil že skrajni čas, da se temu naredi konec. No, tako je bilo tisto leto in tudi vsa naslednja. Alkohol smo s tem dejansko »pustili pred šolskimi vrati« in vesel sem, da je temu še danes tako.
Torej, smeli politiki – pamet v glavo – 00 promila alkohola v krvi, ko sedete za volan oz. prestopite parlament ali drugi politični prostor. Dragi starši, vi pa skrbite in poskrbite, da vaši otroci ne bodo deležni tega, česar se marsikatera družina doma otepa, tj. alkohola in s tem posledično preživlja grozo in zlo. Hvala tistim, ki poskrbite, da temu ni tako in opozorilo vsem, ki menite, da določeni politiki, ki menijo drugače, imajo prav.
Simbolična fotografija