V Sloveniji smo ga letos, torej leta 2025, praznovali 10. november prvič kot nov praznik – Dan znanosti. In s kakšnim namenom? Zagotovo v prvi vrsti promocija znanosti kot gonilne sile razvoja, poudarjanje pomena znanosti za družbo in povečanje njene prepoznavnosti. Je tudi izraz hvaležnosti slovenskim raziskovalkam in raziskovalcem.
Nov državni praznik
Zakaj je torej padla odločitev, da v Sloveniji po novem praznujemo še en državni praznik, ki pa seveda ni dela prost dan? Gre za povečanje prepoznavnosti znanosti kot temeljne vrednote slovenske družbe. Hkrati tudi za ozaveščanje javnosti o pomenu raziskav na različnih področjih, saj je pomembno krepitvi narodni ponos zaradi vrhunskih dosežkov slovenskih raziskovalcev. To je tudi priložnost za spodbujanje še večjega interesa za raziskovanje, še posebej med mladimi.
Ta dan je bil izbran zato, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju slovenske znanosti in kulture. 10. november je hkrati tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.
Ob prvem obeleževanju potekajo različni dogodki, kamor sodi prejem za prejemnike najvišjih državnih nagrad in priznanj za znanstvenoraziskovalno delo. Podelili so Zoisove in Puhove nagrade in priznanja. Žiga Zois je bil mecenu slovenske znanosti, in nagrade poimenovane po njem predstavljajo najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti. Podelijo se za izjemno uveljavitev v celotnem življenjskem obdobju na področju znanosti. Janez Puh pa je bil izumitelj in industrialec, njegove nagrade ob prazniku pa so namenjene dosežkom na področju razvoja in inovacij. Podelijo se za izjemno uveljavitev v celotnem življenjskem obdobju na področju razvoja, izumiteljstva in inovacij.
Ob tem prazniku se podeli tudi nagrada Ambasador Republike Slovenije v znanosti – slovenskemu znanstveniku ali znanstvenici, ki deluje v tujini in je s svojim delom pomembno prispeval k mednarodni prepoznavnosti Republike Slovenije. Teh imamo veliko, a se, žal, o njih malo govori, čeprav imajo njihovi dosežki v svetovnem merilu pomembno vlogo,
Pomen znanosti v Sloveniji
Z velikim zadovoljstvom, in verjetno se bodo mnogi strinjali s tem, imamo v Sloveniji veliko zelo uspešnih znanstvenikov v svetovnem merilu.
Znanost namreč ustvarja nova znanja, ki se prenašajo v gospodarstvo in omogočajo razvoj novih izdelkov, tehnologij in storitev. To je ključno za konkurenčnost slovenskega gospodarstva na globalnem trgu. Mnogi slovenski inštituti in podjetja dosegajo vrhunske rezultate na področjih, kot so biotehnologija, informacijske tehnologije, napredni materiali in zelene tehnologije. Mnogi naši raziskovalci so nosilci pedagoškega procesa na univerzah. Skrbijo za izobraževanje visokokvalificiranih kadrov, ki so motor družbe (inženirji, zdravniki, IT-strokovnjaki, družboslovci itd.). Sistem mladih raziskovalcev pa hkrati zagotavlja vzgojo novih doktorjev znanosti, ki bodo nosilci prihodnjega razvoja.
Doktorji znanosti v Sloveniji
Vsako leto v Sloveniji doktorira veliko doktorantov. Podatki o natančnem številu ljudi z doktoratom znanosti se zato ves čas spreminjajo, saj vsako leto doktorirajo novi in novi doktorji znanosti. Podatke navadno spremlja Statistični urad Republike Slovenije (SURS) in pa Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov (običajno so to podatki za konec prejšnjega leta) se število doktorjev znanosti v Sloveniji (osebe z najvišjo doseženo izobrazbo) giblje okoli 15.000 do 17.000. Slovenija glede na delež doktorjev znanosti v celotni populaciji dosega dobro uvrstitev v primerjavi z EU.
Namesto zaključka
Znanost je v splošnem dobro sprejeta in uživa visoko stopnjo zaupanja med državljani, kar se je pokazalo tudi med kriznimi obdobji (kot je bila pandemija COVID-19), ko so bili znanstveniki pogosto v ospredju. Uvedba Dneva znanosti (10. november) in podeljevanje Zoisovih in Puhovih nagrad zato kažeta na institucionalno cenjenost in pomen, ki ga država pripisuje znanosti. Slovenski znanstveniki imajo izjemno mednarodno prepoznavnost in so pogosto uvrščeni med vodilne na svetu na svojih področjih, kar krepi ugled Slovenije.
Znanstveniki so v Sloveniji načeloma visoko spoštovani zaradi svojih dosežkov in mednarodnega ugleda, vendar pa se v javnem sektorju soočajo z izzivi na področju plačila in finančne stabilnosti, kar ne odraža vedno njihove pomembnosti za družbo in gospodarstvo. To je eden od razlogov, da se Dan znanosti obeležuje, torej za opozarjanje na strateški pomen in potrebo po boljših pogojih.
Žalostno je dejstvo, da se kljub temu občasno pojavlja kritika, da družba in politiki znanstvenih spoznanj naših znanstvenikov ne upoštevajo dovolj pri sprejemanju ključnih, za družbo pomembnih, odločitev.
