Družbena odgovornost je koncept, ki zajema zavezanost posameznikov, organizacij in podjetij k etičnemu in trajnostnemu delovanju, ki presega zgolj doseganje dobička in upošteva širši vpliv na družbo in okolje. Ne gre le za spoštovanje zakonov, temveč za prostovoljno vključevanje družbenih in okoljskih dejavnikov v poslovne strategije in odnose z deležniki. To velja za globalno družbo Evropske unije, katere sestavni dela je tudi Slovenija.
Družbeno odgovorno ravnanje v naši družbi
Družbena odgovornost je ključnega pomena za trajnostni razvoj in blaginjo družbe. Njen pomen se kaže v izboljšanju ugleda in zaupanja. Podjetja, ki se aktivno vključujejo v družbeno odgovorne prakse, pridobijo boljši ugled pri strankah, zaposlenih in javnosti. To vodi v večjo zvestobo kupcev in partnerjev. Sodobni zaposleni, še posebej mlajše generacije, dajejo velik poudarek etičnim in trajnostnim vrednotam podjetja. Družbeno odgovorna podjetja so privlačnejša za iskalce zaposlitve in imajo nižjo fluktuacijo kadrov. Z upoštevanjem okoljskih in socialnih standardov podjetja zmanjšujejo operativna tveganja, povezana z zakonodajo, reputacijo in dobavnimi verigami. Poleg tega lahko družbena odgovornost vodi do inovacij, optimizacije procesov in zmanjšanja stroškov (npr. z manjšo porabo energije in virov). Podjetja s svojo dejavnostjo lahko aktivno prispevajo k reševanju problemov, kot so podnebne spremembe, revščina, neenakost in pomanjkanje izobraževanja. Tista, ki razmišljajo o dolgoročnih vplivih in vlagajo v trajnostne prakse, so bolje pripravljena na prihodnje izzive in spremembe v okolju, kar jim zagotavlja dolgoročno obstojnost in rast.
Potreba po družbeni odgovornostiizhaja iz spoznanja, da so podjetja in organizacije neločljivo povezane z družbo in okoljem, v katerem delujejo. Njihovo delovanje ima neposredne in posredne vplive na različne deležnike. Zaposleni npr. potrebujejo varne in spodbudne delovne pogoje, pošteno plačilo, možnosti za razvoj in uravnoteženost med delom in zasebnim življenjem. Potrošniki pa pričakujejo kakovostne, varne in etično proizvedene izdelke in storitve. Tudi lokalna skupnost ima tukaj svojo vlogo, saj pričakuje, da bodo podjetja prispevala k njenemu razvoju, neonesnaževanju okolja in tudi ne pretirani ne obremenitvi infrastrukture. Dobavitelji in partnerji pa po drugi strani pričakujejo poštene in transparentne poslovne odnose. Vse večje je zavedanje o podnebnih spremembah, družbenih neenakostih in omejenih virih, ki še dodatno poudarjajo nujnost družbene odgovornosti.
Vloga družbene odgovornosti se kaže na različnih področjih v družbi in se ne omejuje zgolj na podjetja, temveč zajema različne sfere družbe.
V gospodarstvu je to na področju zmanjševanja emisij, učinkovita raba virov, recikliranje, uporaba obnovljivih virov energije, trajnostna dobavna veriga. Enako velja tudi na socialnem področju, saj morajo vsi uporabljati poštene delovne prakse, enake možnosti, zdravje in varnost pri delu, izobraževanje zaposlenih, vključenost ranljivih skupin, donacije in sponzorstva lokalni skupnosti. Etično poslovanje, transparentnost, preprečevanje korupcije, pošteno plačevanje davkov, dolgoročna stabilnost in rast mora koristiti vsem deležnikom.
Tudi v javnem sektorju je nujno potrebno učinkovito in transparentno upravljanje. Skrbeti je namreč treba za odgovorno porabo javnih sredstev, boj proti korupciji, dostopnost informacij., hkrati pa zagotavljati enakih možnosti za vse državljane, skrb za socialno šibke, razvoj javnih storitev. Izobraževalne institucije imajo ključno vlogo pri ozaveščanju in izobraževanju prihodnjih generacij o pomenu družbene odgovornosti. Raziskovalne institucije prispevajo k razvoju novih rešitev in praks za trajnostni razvoj. Na področju nevladnih organizacijah (te so po svoji naravi družbeno odgovorne) se le-te osredotočajo na reševanje družbenih in okoljskih problemov. Njihova vloga je predvsem v ozaveščanju, zagovorništvu in neposrednem delovanju na terenu. Veliko in pomembno vlogo imajo mediji, saj je njihova dolžnost in odgovornost objektivno poročanje, ozaveščanje javnosti o družbenih in okoljskih izzivih ter spodbujanje dialoga o družbeni odgovornosti. Vsak posameznik pa lahko (in tudi mora) prispevati k družbeni odgovornosti z odgovornim potrošništvom, aktivno držo v lokalni skupnosti, prostovoljstvom in etičnim delovanjem.
Primerjava družbene odgovornosti v Sloveniji in Evropske unije (EU)
Slovenija sledi trendom EU in se zaveda pomena družbene odgovornosti, čeprav je na nekaterih področjih še prostor za izboljšave. V Sloveniji obstaja dobro razvito podporno okolje za družbeno odgovornost z ustanovami kot so IRDO (Inštitut za razvoj družbene odgovornosti), Ekvilib inštitut in Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, ki promovirajo in ozaveščajo o družbeni odgovornosti. Kljub temu Slovenija še ni sprejela enotne nacionalne strategije in akcijskega načrta za družbeno odgovornost, kar bi lahko prispevalo k bolj sistematičnemu pristopu. Ozaveščenost o družbeni odgovornosti se povečuje, kar dokazujejo tudi razne nagrade, kot je Horus – slovenska nagrada za družbeno odgovornost. V Sloveniji se povečuje število podjetij, ki poročajo o svojih praksah družbene odgovornosti, še posebej večja podjetja, ki jih zavezuje evropska zakonodaja. Vendar pa je še vedno prostor za večjo transparentnost in primerljivost poročanja. To je le nekaj segmentov, katerim da je Slovenija velik poudarek na področje družbene odgovornosti.
Na tem mestu si dovolim dati še nekaj poudarkov za IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Tj. slovenska nevladna in raziskovalna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 2004. Njegovo glavno poslanstvo je raziskovanje in prispevanje k razvoju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. IRDO sestavlja ekipa strokovnjakov, raziskovalcev in prostovoljcev, ki so predani razvoju in širjenju koncepta družbene odgovornosti. Članstvo v IRDO je odprto za pravne in fizične osebe, ki želijo prispevati k razvoju družbene odgovornosti. Inštitut deluje kot organizacija v javnem interesu na področju mladine in je prepoznan kot pomemben akter na področju družbene odgovornosti v Sloveniji.
Kot sem že omenil, IRDO je ključni igralec na slovenskem področju družbene odgovornosti, ki s svojimi dejavnostmi prispeva k ozaveščenosti, izobraževanju in implementaciji trajnostnih praks v podjetjih, organizacijah in širši družbi. Glavna oseba, ki vodi IRDO in je soustanoviteljica ter direktorica inštituta, je mag. Anita Hrast. Je ključna oseba, ki stoji za dejavnostmi inštituta že od njegove ustanovitve leta 2004. Mag. Anita Hrast je tudi višja predavateljica na DOBA Fakulteti in asistentka ter raziskovalka na Pravnem inštitutu ZRS Koper, kar kaže na njeno široko udejstvovanje na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Poleg direktorice ima IRDO tudi Strokovni svet, ki skrbi za programsko usmerjanje dejavnosti zavoda. Vodja Strokovnega sveta je zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, v zadnjem obdobju pa sta vedno bolj aktivni mag. Nastja Mulej in Naomi Hrast, mag. Strokovni svet sestavljajo ugledni predstavniki ustanov, podjetij, strokovnih združenj, medijev, civilne družbe ter drugi strokovnjaki. Ekipa in sodelavci IRDO so torej kombinacija stalnega vodstva, strokovnega sveta, raziskovalcev, rednih sodelavcev, članov in zunanjih partnerjev, ki skupaj delujejo za uresničevanje poslanstva inštituta.
EU je na področju družbene odgovornosti podjetij zelo aktivna in jo vidi kot ključni del svoje strategije za trajnostno rast in konkurenčnost. Glavne značilnosti pristopa EU so poudarek na trajnostnem razvoju, saj je le-ta tesno povezana s cilji trajnostnega razvoja in evropskim zelenim dogovorom. EU namreč ni samo promotor prostovoljnih praks, temveč uvaja tudi zakonske zahteve, kot so Direktiva o nefinančnem poročanju in predlog Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti ki zahtevata od velikih podjetij poročanje o okoljskih in socialnih vplivih ter skrbni pregled celotne dobavne verige. To kaže na prehod od zgolj prostovoljnih praks k obveznim standardom. V okviru EU Evropska komisija redno objavlja strategije in akcijske načrte za spodbujanje družbene odgvoornosti, ki vključujejo smernice, izmenjavo dobrih praks in finančne instrumente. Spodbuja uporabo mednarodnih standardov (npr. ISO 26000) in orodij za merjenje in poročanje o družbeni odgovornosti. Velik poudarek pa je seveda na človekovih pravicah in delovnih standardih.
EU ima še vedno bolj sistemski in usklajen pristop k družbene odgovornosti s pomočjo širokih strategij in politik kot naša država. V Sloveniji so aktivnosti bolj razpršene, čeprav so zelo aktivne posamezne organizacije. Zavedanje o pomenu družbene odgovornosti pa raste v obeh, vendar je implementacija pri manjših podjetjih v Sloveniji še vedno izziv. V EU se poudarek premika na odgovornost celotne dobavne verige, kar postavlja dodatne zahteve tudi za manjše slovenske dobavitelje, ki poslujejo z evropskimi podjetji.
Skratka, družbena odgovornost je nujna za ustvarjanje bolj pravične, trajnostne in uspešne družbe. Medtem ko EU postavlja visoke standarde in spodbuja regulacijo, ima Slovenija pomembno vlogo pri implementaciji in spodbujanju teh praks na nacionalni ravni, s poudarkom na ozaveščanju in vključevanju vseh deležnikov.
