Današnji 25. marec je mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in čezatlantske trgovine s sužnji, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov (OZN). Ta dan je namenjen spominu na milijone Afričanov, ki so bili ugrabljeni, prisiljeni v suženjstvo in prepeljani čez Atlantski ocean v Ameriko.
Tako je bilo nekoč
Čezatlantska trgovina s sužnji je bila ena najgrozljivejših in najbolj brutalnih poglavij v zgodovini človeštva. Trajala je več kot 400 let, od 16. do 19. stoletja. V tem času je bilo ugrabljenih in prepeljanih v Ameriko med 12 in 15 milijoni Afričanov. Ljudje, ki so preživeli pot čez ocean, so bili prodani v suženjstvo in prisiljeni v delo na plantažah, v rudnikih in v gospodinjstvih.
Sužnji so bili obravnavani kot lastnina in so bili podvrženi nečloveškemu ravnanju, vključno s fizičnim nasiljem, mučenjem in posilstvi. Bili so prisiljeni delati dolge ure brez plačila in so bili pogosto ločeni od svojih družin. Po odpravi suženjstva so se temnopolti Američani še naprej soočali z diskriminacijo in nasiljem. Odrekli so jim osnovne pravice, kot so volilna pravica, dostop do izobraževanja in zdravstvenega varstva. Kljub napredku pri zagotavljanju enakosti, so temnopolti Američani še danes soočajo z rasizmom in diskriminacijo.
Mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in čezatlantske trgovine s sužnji je priložnost, da se spomnimo grozot suženjstva in da se zavemo trajnih posledic tega zločina proti človeštvu. Ta dan je tudi priložnost, da se poklonimo odpornosti in pogumu sužnjev, ki so se borili za svojo svobodo. Poudarja pomen izobraževanja o suženjstvu in spodbujanje enakosti in pravičnosti za vse ljudi.
Organizacije, ki se ukvarjajo s to tematiko, so: Organizacija združenih narodov (OZN), UNESCO in Nacionalni muzej afroameriške zgodovine in kulture (NMAAHC).
Čezatlantska trgovina s sužnji je bila eden največjih prisilnih migracij v zgodovini človeštva. Odprava suženjstva je bil dolg in težaven proces, ki je trajal več desetletij. Rasizem in diskriminacija so še danes resničnost za mnoge temnopolte Američane. Dogaja se jim celo izgon, seveda ne bogatih in ki podpirajo trenutno oblast, temveč vseh ostalih, ki so po njihovem mnenju škodljivi za ameriško družbo. Razmerja pa seveda najbolje pozna trenutna ameriška oblast.
In kako je s temnopoltimi v ZDA danes?
Čeprav so Afroameričani v ZDA zakonsko gledano pridobili enake pravice, še vedno obstajajo številni izzivi, ki kažejo na to, da dejanska enakost še ni dosežena. Še vedno obstajajo sistemske neenakosti v kazenskem pravosodju, izobraževanju, zaposlovanju in stanovanjski politiki, ki nesorazmerno prizadenejo prav njih. To se kaže v višjih stopnjah zaprtja, nižjih stopnjah izobrazbe, težjem dostopu do kakovostnih delovnih mest in stanovanj.
Primere policijskega nasilja nad temnopoltimi v ZDA še vedno pogosto spremljamo, kar kaže na globoko zakoreninjene rasne predsodke v nekaterih policijskih oddelkih. Še vedno dosegajo nižje povprečne dohodke in imajo manj premoženja v primerjavi z belimi Američani. To prispeva k trajnemu ciklu revščine in omejenih priložnosti.
V nekaterih državah se še vedno pojavljajo poskusi, da bi Afroameričanom otežili uveljavljanje volilne pravice, kar kaže na še vedno prisotne ovire pri uresničevanju politične enakosti. Pogosto se srečujejo z diskriminacijo v zdravstvu, kar vodi k slabšim zdravstvenim izidom. Rasni predsodki so še vedno prisotni v družbi, kar se kaže v vsakodnevnih mikroagresijah in drugih oblikah diskriminacije. Kljub napredku, doseženemu v gibanju za državljanske pravice, je jasno, da je boj za popolno enakost temnopoltih v ZDA še vedno v teku.
Ob izvolitvi novega ameriškega predsednika ja zanj glasovalo veliko temmnopoltih Američanov. Ker podatkov za leto 2024 še ni na voljo, so tukaj jih je nekaj z volitev leta 2020. Takrat je Joe Biden dobil približno 87 % glasov temnopoltih Američanov, za Trumpa pa je glasovalo cca. 12 %. Pomembno je poudariti, da so ti podatki ocene, saj natančne številke o rasni pripadnosti volivcev ni vedno mogoče zanesljivo določiti. Vendar pa te ocene jasno kažejo, da je večina temnopoltih na volitvah leta 2020 podprla demokrate.
Kako je bilo na zadnjih volitvah bodo razglasili (najverjetneje) mnogo kasneje, saj se Trump gotovo ne bo strinjal s tem, da ga je v primerjavi s K. Harris, volilo mnogo manj temnopoltih Američanov, kot je pričakoval. Kako se jim bo godilo ta štiri leta, kar bo Trump na oblasti, bodo raziskave pokazale že med in seveda po končanem mandatu. Le upajo lahko, da ne bo preganjanj, prepovedi in izgonov iz ZDA.
