V tretje in četrto življenjsko obdobje sodijo starejši ljudje. Tretje življenjsko obdobje se običajno nanaša na obdobje po upokojitvi, ko ljudje vstopijo v starostno obdobje. To obdobje je zaznamovano z različnimi spremembami, kot so upad telesnih sposobnosti, spremembe v socialnih vlogah in prilagoditve na nove življenjske okoliščine.
Četrto življenjsko obdobje se nanašata na pozno starostno obdobje, ko ljudje dosežejo visoko starost. V tem obdobju se lahko pojavijo dodatne zdravstvene težave, omejitve pri gibanju in večja odvisnost od pomoči drugih. Kljub temu lahko starejši ljudje še vedno ohranijo kakovostno življenje in prispevajo k družbi na različne načine.
Pomembno je razumeti, da so to individualna obdobja in se lahko razlikujejo glede na posameznika. Vsak posameznik ima svoje edinstvene izkušnje, potrebe in želje v teh obdobjih življenja. Zato je pomembno prisluhniti in se prilagoditi posameznikovim potrebam ter zagotoviti ustrezno podporo in oskrbo, da lahko starejši ljudje živijo polno in dostojanstveno življenje v tretjem in četrtem življenjskem obdobju.
Starejši v četrtem življenjskem obdobju oz. po 80. letu se srečujejo s številnimi težavami. Nekatere od teh, s katerimi se lahko soočajo s fizičnimi težavami, kot so omejena gibljivost, izguba mišične mase, težave s sklepi in kostmi ter povečano tveganje za padce. Pogosto imajo večje tveganje za različne zdravstvene težave, kot so srčno-žilne bolezni, diabetes, visok krvni tlak, osteoporoza, demenca in druge kronične bolezni. Soočajo se lahko s socialno izolacijo, saj se njihov socialni krog pogosto zoži, prijatelji in družinski člani pa se lahko oddaljijo ali umrejo. To lahko vodi v občutek osamljenosti in depresijo. Veliko je tudi izzivov v zvezi s finančno varnostjo. Mednje sodijo omejeni prihodki, visoki stroški zdravstvenega varstva in dolgotrajna oskrba. Kar se počutja tiče pa so lahko prisotne tudi psihičnimi težavami, kot so tesnoba, depresija, izguba spomina in demenca. Slednja je zadnjih letih še toliko bolj prisotna in onemogoča normalno, kakovostno starost v tretjem in predvsem v četrtem življenjskem obdobju.
Zatorej je pomembno, da se vsi, tako starejši kot tudi njihovi svojci, zavedajo vseh navedenih teh težav ter poiščejo ustrezno podporo in pomoč, ki jim lahko olajša življenje v četrtem življenjskem obdobju. Veliko krat so v podobnih primerih na voljo različne oblike oskrbe. Med institucionalne sodijo domovi za starejše, v kolikor si jih lahko glede na finančno stanje privoščijo oni sami in seveda njihovi svojci. Pomoč pa lahko najdejo tudi v različnih oblikah izven institucionalne oskrbe. Pa poglejmo, kaj vse je na voljo:
Storitve pomoči na domu: To vključuje zaposlitev profesionalnih oskrbovalcev ali prostovoljcev, ki obiskujejo dom starejše osebe in jim pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, kot so osebna higiena, priprava obrokov, nakupovanje in čiščenje. Potrebno je biti pozoren, koga se izbere, saj so starejši (ob najmlajših) najbolj ranljiva skupina ljudi, ki so lahko podvrženi tudi okoriščanju in izkoriščanju tovrstnih ponudnikov.
Skupnostne storitve: V nekaterih skupnostih so na voljo programi in storitve za starejše, ki omogočajo socialno povezovanje, telesno aktivnost, kulturne dejavnosti in druge možnosti za izboljšanje kakovosti življenja.
Družinska oskrba: Starejši se lahko odločijo, da bodo ostali v domačem okolju in se zanašali na pomoč svojih družinskih članov, kot so otroci, vnuki ali drugi sorodniki. To je pogosta oblika neinstitucionalne oskrbe, a veliko krat tukaj nastopijo različne ovire, ki jih ne smemo zanemariti (zaposlenost otrok ipd.).
Stanovanjske skupnosti so stanovanjske skupnosti, ki so prilagojene potrebam starejših prebivalcev. Te skupnosti lahko ponujajo varna in udobna stanovanja, občasno pomoč na domu in skupnostne dejavnosti.
Dnevni centri za starejše so prostori, kjer lahko starejši preživijo del dneva in sodelujejo v različnih aktivnostih. Tu lahko prejmejo tudi določene storitve, kot so obroki in zdravstvena nega.
Namestitve z omejenim nadzorom: To so bivalni prostori, ki so med samostojnim življenjem in popolno institucionalno oskrbo. Starejši ljudje imajo svoje stanovanje ali apartma, vendar obstaja nekaj skupnih storitev, kot je obročna oskrba ali redna zdravstvena oskrba (varovana stanovanja). Težava nastopi glede pokrivanja finančnih stroškov, za kar se morajo skupno dogovarjati s svojci.
Pomoč pri negi: V nekaterih primerih starejši ljudje potrebujejo pomoč pri osnovni negi in zdravstveni oskrbi, vendar ne želijo živeti v domu za starejše. V teh primerih lahko zaposlijo negovalce ali medicinsko osebje, da jim pomagajo pri teh potrebah.
Vse navedene oblike izven institucionalne oskrbe omogočajo starejšim, da ohranjajo lastno neodvisnost, predvsem pa kakovost življenja, istočasno pa vsakodnevno prejmejo potrebno podporo in nego. Seveda pa bo izbira najustreznejše oblike oskrbe odvisna najprej od individualnih potreb in okoliščin vsakega starejšega.
