Mediji so ponovno razkrili nasilje, ki se je izvajalo nad starostnico v enem izmed domov za starejše. Sramota brez primere. Mladoletna dijakinja je v Domu starejših občanov Trebnje izvajala telesno nasilje nad varovanci. Kdo je ponovno zatajil? V prvi vrsti starši, zagotovo pa tudi šola in družba kot celota.
V eni izmed mnogih raziskav, ki sem jih doslej izvajal na temo o starejših, sem zapisal misli v nadaljevanju. Starostniki se namreč odločijo za odhod od doma v dom starejših iz različnih razlogov (zdravje, osamljenost, preobremenjenost družinskih članov, druženje, vseživljenjsko učenje itd.) in ovir, s katerimi se soočajo doma, v družini (psihično zdravje, naglušnost, slabovidnost, gibalna oviranost). Ob vstopu v novo, sekundarno okolje jih seveda najbolj zanima to, kako je dom za starejše urejen in opremljen, predvsem pa, kaj jim ponuja ter kakšen način življenja jim omogoča. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi zaposleni v domu za starejše in njihov neposredni odnos do stanovalcev.
Za uvod je potrebno povedati, da družba skrbi za starostnike in njihovo potrebo po dolgotrajni oskrbi in podpori. K temu jih zavezuje Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (2010). V 25. členu navaja, da se mora tistim starostnikom priznati in spoštovati pravico do življenja v dostojanstvu in neodvisnosti, za katere je verjetno, da bodo postala v okviru oskrbe postali odvisni od drugih.
Zgoraj navedena Listina o temeljnih pravicah (2010) navaja, da imajo starostniki pravico do dostojanstva, telesnega in duševnega blagostanja, svobode in varnosti; pravico do samoodločanja; pravico do zasebnosti; pravico do kakovostne in prilagojene oskrbe; pravico do informacij po njihovih potrebah do nasveta in informiranega soglasja; pravico do nepretrgane komunikacije, participacije v družbi in kulturnega udejstvovanja; pravico do svobode izražanja, misli in vesti: prepričanja, kultura in religija; pravica do paliativne oskrbe in podpore ter do spoštovanja in dostojanstva pri umiranju in v smrti; pravica do zadoščenja in pravico do lastne odgovornosti.
Osnovna dejavnost domov je zavodska oblika varstva za starostnike. Domovi za starejše si prizadevajo svojim stanovalcem zagotoviti čim bolj kakovostno in strokovno ustrezno oskrbo, nego in pomoč ter življenje v takšnih okvirih, kot jih dopuščata njihova visoka starost in zdravstveno stanje. Želijo biti tudi čim bolj odprte ustanove, ki se povezujejo z ožjim in širšim družbenim okoljem.
Starostniki imajo pravico do kakovostne oskrbe, s tem pogojeno do strokovnega osebja, ki imajo za delo s starostniki potrebna znanja. Po potrebi se jim mora nuditi tudi posebna oskrba in pravica do prostega gibanja v svojem okolju. Doma (v družini) se temu prilagajajo glede na sposobnosti otrok oziroma svojcev.
Vse to vemo, a vseeno veliko pišemo. Zdi se, da mnogo manj naredimo. Nasilje je postalo stalnica. Vsakdo ga lahko izvaja, saj posamezniki menijo, da jim je vse dovoljeno. Mladi pri tem ne zaostajajo. Lotijo se vsega in vsakogar. V kolikor so neuspešni v medvrstniškem nasilju, se lotevajo staršev in jih izsiljujejo. Slednji primer, ko družba omogoča mladim, da se izobrazijo in nato najdejo zaposlitev, je dokaz, da je pri nas res nekaj hudo narobe.
Zaradi varstva osebnih podatkov niti ne vemo, kdo je oseba, ki je izvajala nasilje na varovanci. Ne vemo, kdo so starši, ki stojijo za tem otrokom. Ne vemo, ali je šola, katero obiskuje nasilnica, odreagirala in zahtevala, da zapusti šolo. Pa ne samo šolo. V nobenem primeru nikoli v življenju ne bi smela delati z ljudmi, saj je popolnoma nečustvena in brez empatije.
Sigurno bo zastavljenih v naslednjih dneh še veliko vprašanj, odgovorov pa bomo dobili manj, kot bi pričakovali. Življenje pa teče naprej. Upam, da v nadaljevanju ne bomo ponovno priča podobnim ekscesom, agresijam in neprimernemu vedenju, ki se jih poslužujejo določeni posamezniki. Prav ti, brezsrčni in nezreli posamezniki, ki upam, da so prej izjeme kot pravilo, so največja sramota naše družbe.
Zajeta slika (RTV Slo)