22. aprila vsako leto praznujemo Dan Zemlje. Ob vseh neštetih praznikih, ki jih imamo na letnem koledarju, je ta najpomembnejši. Od planeta Zemlje je odvisen obstoj človeštva in vseh živih bitij na njem. Torej se splača potruditi, kar nam vsem na svetu ne gre najbolje od rok, in ohraniti življenja na njej še za naslednje generacije.
Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57, njen edini naravni satelit Luna pa pred okoli 4,53 milijarde let. Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale (https://sl.wikipedia.org/wiki/Zemlja).
V nadaljevanju bi lahko povzemal in strokovno razlagal pojme o nastanku Zemlje, o osončju, v katerem se nahajamo in ostalih planetih, ki nas obkrožajo. Trenutno je to manj pomembno od vseh stanj, ki so povezana z obstojem življenja na Zemlji, bolj to, kako jo morebiti še lahko pomagamo »rešiti« pred propadom.
Planet Zemlja nosi svoj edinstven ekosistem in življenje, ki je zanj značilno le zanjo. Če želimo zagotoviti, da bo Zemlja primerna za prihodnje generacije, je treba sprejeti številne ukrepe za ohranjanje okolja, trajnostno gospodarstvo in družbeni napredek. Okoljevarstveniki, med njimi v zadnjih letih najbolj zavzeta za ohranjanje našega planeta, Greta Tintin Eleonora Ernman Thunberg, je napolnila dvajset let in že nekaj časa buri duhove s svojimi pogledi za ohranjanje našega planeta. Svetovne velesile in njeni vodilni predstavniki jo vabijo medse, ji tudi prisluhnejo, a v dobrobit ohranjanja ali izboljševanja stanja na Zemlji, naredijo bore malo. Medtem ko se ona ne vozi z letalom in s tem ne onesnažuje neposredno, svetovni voditelji tega ne počno, svetovno znane super zvezde, ki pa prav tako ne vedo, kam bi z denarjem, se z zasebnimi letali vozilo na krajših relacijah od 1.000 kilometrov. Njih ne zanimajo naslednje ugotovitve za ohranjanje našega planeta.
Kaj moramo torej vključili v načrt za ohranitev našega planeta za prihodnje rodove?
Skrbeti moramo za uporabo obnovljivih virov energije, za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in varovanje biotske raznovrstnosti. Spodbujati je treba zmanjšanje uporabe pesticidov in umetnih gnojil ter spodbujanje lokalne in sezonske prehrane, kar lahko pomaga zmanjšati obremenitev okolja in zagotoviti zdravo prehrano. Zavedati se moramo, da je treba investirati, ne samo v gradnje, raziskovanje vesolja in morja, temveč tudi v izobraževanje in ozaveščanje o okoljskih vprašanjih.
Polna usta imajo vse vlade po Evropski uniji zelenih tehnologij in inovacij lahko pomaga pri ustvarjanju bolj trajnostnih načinov življenja in poslovanja ter prispeva k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Potem pa se prepirajo (predvsem lastniki) zemljišč za »kozlovsko senco« in ne dovoljujejo postavljati vetrnih elektrarn. Politika bolj ali manj molči, ko pa so pred leti milijardo in več sto milijonov vložili v termoelektrarno Šoštanj, ki jo bodo čez nekaj let zaprli (dolgo pa še dolgo ne bodo poplačani), so bili vsi zraven. Ne bom ocenjeval, ali zgolj za dobrobit državljanov, saj še vedno potekalo polemike in tudi sodne obravnave iz tistih časov. In se ne ve, kdo pije in kdo plača. Pa dovolj o politiki. Tako nam mediji in oni sami dnevno »perejo« možgane in nas prepričujejo, kako mislijo dobro, le delati temu enako se še niso naučil. Vprašanje, če se kdaj sploh bodo.
Vsi ljudje bi morali imeti enake možnosti za dostop do čistega okolja, naravnih virov in osnovnih potreb. Zavedati se je potrebno, da razvoj in uporaba bolj učinkovitih metod recikliranja in odstranjevanja odpadkov ter zmanjšanje uporabe enkratne plastike lahko pomagajo zmanjšati onesnaževanje okolja in ohraniti ekosisteme za prihodnje generacije. Danes mlajše generacije v bistvu sploh ne razumejo tega problema. Onesnažujejo vse povprek, kot da so prišli iz domačega okolja, kjer živijo sto let nazaj. Tukaj mislim na onesnaževalce (dijake) nekaterih srednjih šol (gimnazija), ki v mestnih središčih onesnažujejo okolje vsakodnevno. Hišniki ne uspejo iz dneva v dan čistiti za njimi. Kdo so krivci? Ne otroci, njihovi starši, ki se gotovo obnašajo enako neodgovorno, malomarno in so slab zgled lastnim otrokom. O tem sem že govoril in očitno so kritike ostale le na papirju ter jih bo potrebno ponovno okarati. Popeljati jih na pravo pot ne bo enostavno, a obupati ne gre. Prav ob mednarodnemu Dnevu Zemlje jih želim ponovno spomniti na vzgojo lastnih otrok.
Reševanje Zemlje pred propadom zahteva celosten pristop in sodelovanje na globalni ravni. Potrebni so in bodo tudi v prihodnje ukrepi nas vseh.
Velik problem je višanje temperatur ozračja, kar že občutimo na lastni koži. Letni časi se mešajo. Kratke in tople zime, nični prehodi v pomlad oz. že kar poletje, ki pa je vedno bolj vroče. Talijo se ledeniki in posledično prihaja do večanja količine vode v svetovnih oceanih in morjih. Znanstveniki predvidevajo, da bi se lahko zaradi taljenja ledenikov na območju Grenlandije in Antarktike gladina morja zvišala tudi do šest metrov. To bo vplivalo tudi na oskrbo s pitno vodo, kmetijstvo in gospodarstvo se bosta znašla pred kopico novih težav.
Težavam kar ni videti konca. Če že ne drugim, verjemimo strokovnjakom, ki nas opozarjajo pred prihajajočimi katastrofami (požari, poplave, pozebe, pa seveda potresi in posledično cunamiji). Naša generacija in že mnoge pred nami so negativno prispevale (nič niso naredile ali zelo malo) k izboljšanju položaja na planetu Zemlja. Sam se vedno zanašam na mlade, ki prihajajo.
Zato še enkrat apel vsem staršem: Vzgajajmo otroke v družbeno odgovorne osebe, ki bodo v prihodnje najpomembnejši odločevalci o spremembah na našem planetu Zemlji. Učimo jih tako, da bodo znali to prenašati tudi na svoje naslednike in upajmo, da bodo bolj uspešni, kot smo bili mi.
