Radi berete? Potem ste eden tistih, ki se zavedate, da brez slovenske pisane besede, prve slovenske knjige, brez kulture ne bi bilo naše države. Trubar je s svojima prvima knjigama (Abecednik in Katekizem) postavil slovenski jezik na zemljevid takratnega evropskega ozemlja (1550) in s tem sta jezik in posledično knjiga sestavna dela, da smo lahko kot država sploh nastali.
Mednarodni dan knjige je posvečen promociji kulture branja, podpore založniški industriji in praznovanja moči knjig, da navdihujejo, izobražujejo in povezujejo ljudi po celem svetu. Na ta dan umrla ali pa so vsaj pokopali dva velika literarna ustvarjalca, Miguela de Cervantesa in Williama Shakespeara.
Ta dan je priložnost za spodbujanje ljudi, da odkrijejo nove knjige, podpirajo lokalne knjižnice, knjigarne in založnike ter izpostavijo pomen branja pri oblikovanju razmišljanja in obogatitvi življenja.
Tega dne poteka veliko aktivnosti, med drugim lahko bralci preživijo dan ob branju svojih najljubših knjig, raziskujejo nova dela ali celo organizirajo bralne seanse v skupnosti. Tradicionalni so obiski lokalnih knjižnic ali knjigarn. Kulturne ustanove in tudi šole organizirajo književne dogodke, kot so literarne večeri, razprave z avtorji ali branje poezije. Ne samo ob tem dnevu, temveč nasploh moramo poudarjati k spodbujanju ljubezni do branja pri otrocih. To počnemo običajno s skupnim branjem z otroki (predvsem najmlajšimi)
Povprečno ljudje preberemo kar veliko število knjig. Vse je odvisno od osebne navade, časovne omejitve, interesne sfere, dostopnost knjig, predvsem pa beremo zaradi strokovnih in znanstvenih potreb. Najbolj priljubljeno je branje v prostem času, ne glede na letni čas. Ankete o bralnih navadah kažejo, da se nekateri ljudje, ki radi berejo, trudijo prebrati vsaj nekaj knjig na leto, dokler drugi preberejo več knjig mesečno. Seveda se najde tudi posamezniki, ki, razen obveznega branja v šoli (ali pa še to ne), niso brali in ne berejo. Ali to vpliva na njihov osebni razvoj, je težko reči, vsekakor pa je to primanjkljaj, predvsem na področju znanja in razumevanja maternega jezika, kakor tudi splošne razgledanosti. Število prebranih knjig je odvisno tudi od starosti, seveda je pomembno dejstvo izobrazba, kakor tudi življenjski slog. Primer so študenti ali ljudje, ki imajo več prostega časa. Ti običajno preberejo več knjig kot delovno zaposleni posamezniki.
Knjige nam omogočajo, da razširimo svoje obzorje, raziskujemo nove ideje, kulture, kraje in perspektive, ne da bi zapustili udobje svojega doma. Z branjem knjig spoznavamo nove ljudi, svetove in ideje, katerih morda ne bi nikoli spoznali.
Za konce morda samo še poudarek ob Mednarodnem dnevu knjige, zakaj je branje tako zelo pomembno za otroke. Knjiga in branje le-te jim pomaga razvijati jezikovne veščine, kot so besedišče, razumevanje in tvorjenje stavkov, poznavanje pravil slovnice in slogovne pravilnosti. Predvsem spodbuja razvoj domišljije, kreativnosti in abstraktnega razmišljanja (odvisno od vsebin oziroma žanrov knjige), razvija pa jim sposobnost logičnega razmišljanja in reševanja problemov. Redno branje lahko izboljša njihovo sposobnost, da se osredotočijo in zadržijo pozornost, kar je ključno za uspeh v šoli in v življenju. S knjigo v roki mora otrok preživeti kar nekaj časa, da se podrobno seznani z vsebino, nekatere dele mora prebrati celo večkrat, da razume bistvo zapisanega. Otroci ob branju seveda spoznavajo različne situacije, razumejo čustva in realne predstave likov, to pa jim veliko pomaga pri razvijanju empatije in predvsem omogoča razumevanje okolje in drugih v njem.
Predlog za starše: Berite skupaj s svojimi otroki in tako vzpostavljajte pristno vez. Vse to namreč zelo spodbuja pozitiven odnos starša z otrokom, hkrati odnos do branja in posledično tudi vzgoje in učenja. To pa prispeva k celostnemu razvoju otroka in jim daje trdno osnovo za uspeh v šoli in v življenju.
Dragi bralci! Torej knjigo v roke. Naj postane vaša prijateljica, vaše okno v svet realnega življenja in tudi domišljije.
Vse dobre knjige imajo nekaj skupnega – so bolj resnične, kot če bi se dejansko zgodile. (Ernest Hemingway)
