Stres je sestavni del življenja vsakega posameznika. Skozi tisočletja je ravno stres pomagal preživeti ljudem, a v današnjem času je postal naš največji sovražnik. Posledice stresa so številne nesreče, samomori, bolezni, nezadovoljstvo in napetost. Pogosto pa je tudi pozitiven in s to obliko se prav tako srečujemo v življenju (pozitivni stres – npr. pred izpitom). Če posameznik doživlja pritisk kot nekaj sprejemljivega, govorimo o pozitivnem stresu. S tem posameznik vzdržuje pozitivno stimulacijo in motivacijo za delo ter učenje. Kadar pritisk na delu postane prekomeren ali neobvladljiv, pride do negativnega doživljanja stresa.
Stres je nujni in sestavni del življenja, toda tisto, kar nas danes neznansko obremenjuje je presežek stresa, kateremu smo izpostavljeni. Organizem se nanj odzove s t. i. alarmno reakcijo »boj ali beg«. Ta reakcija v organizmu steče, kadar ocenimo neko dogajanje za obremenjujoče ali ogrožajoče in to ne glede na to, ali smo pravkar srečali leva ali nas je razjezila nesposobnost mimoidočega voznika ali pa nas skrbi za otrokovo zdravje ali lastno službo. Stresna reakcija je lahko tudi pozitivna. Ko se športniki pripravljajo na pomembno tekmo in jih prevzame želja po tekmovanju in zmagi, to sproži izločanje adrenalina, ki poveča zmogljivost telesa.
Stres na delovnem mestu je pogost pojav in predstavlja pomemben izziv za zaposlene in organizacije. Lahko ga povzročajo različni dejavniki, kot so visok delovni tempo, preobremenjenost, pomanjkanje nadzora nad delom, slaba organizacija, konflikti v ekipi, pomanjkanje podpore s strani nadrejenih ali pomanjkanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem.
Odziv na zahteve in pritiske, ki niso skladni z znanji, sposobnostmi in viri zaposlenih, je lahko stres, ki je povezan z delom. Pri zaposlenih, ki nimajo dovolj podpore s strani sodelavcev in nadrejenih, je mnogokrat navzoč večji delež stresa. Zavedati se je potrebno, da sta stres in pritisk na delovnem mestu neizbežna.
Stresni dejavniki oz. stresorji so vse spremembe v okolju, ki izzovejo reakcijo v našem organizmu. Pri tem ni pomembno ali jih doživljamo kot prijetne ali neprijetne. Določenim stresnim dejavnikom oz. stresorjem zmanjšamo moč, če jih sprejmemo (bolezen) oziroma jim ne posvečamo pozornosti npr. hrup, jeza sodelavca ipd.
Prvi simptomi stresa se predvsem pokažejo kot napetost, zaskrbljenost, jeza, občutek samote, pesimizem, slaba volja, povečana razdražljivost, občutki cinizma in težave pri koncentraciji. Če se posameznik ne poglobi vase in ne zmanjša obremenitve, ki izzovejo simptome, se s časom prenesejo tudi v fizične simptome, katere pa občutimo kot glavobol, utrujenost, nespečnost, spremembe v prebavi, bolečine v vratu in hrbtu in motnjah hranjenja.
Stres na delovnem mestu predstavlja povečano tveganje za spoznavni upad, zato je predpogoj za dvig učinkovitosti zaposlenih na delovnem mestu vpeljava načinov, s katerimi lahko zaposleni obvladujejo stresne situacije, ohranjajo umske sposobnosti.
Obvladovanje stresa na delovnem mestu je ključnega pomena za ohranjanje dobrega počutja in produktivnosti. Pomagamo si lahko s tehnikami za obvladovanje stresa (dihalne in sprostitvene vaje, meditacija, joga, šport). Potrebno se je izogibati preobremenjenosti (kaj je prednostno). Dihanje je tesno povezano s čustvenimi stanji in tako kot lahko zaradi razburjenja postane hitrejše in plitveje lahko tudi s počasnim in globokim dihanjem preženemo napetost. Z izdihom se očistimo zraka, ki ga telo ne potrebuje in s tem se moramo naučiti tudi osvoboditi občutkov, navad in misli, ki nas omejujejo pri dojemanju novih spoznanj in iskanju pravih poti. Ravno tako pa z vsakim vdihom prihaja v nas mir, sproščenost, svežina in ljubezen. To je pozitivno obnavljanje.
Zastaviti si meje med delom in zasebnim življenjem je ena izmed možnosti, da se izognemo stresu. Ob delu si je potrebno vzeti čas za družino, rekreacijo, hobije. Pristna komunikacija, ohranja odprte in učinkovite odnose s sodelavci, zato je pogovor o skrbeh in težavah najboljši način za zmanjševanje stresa na delovnem mestu. Ko česa več ne zmorete narediti, to povejte. Vsak je nadomestljiv. Skrbite za svoje zdravje, psihično in fizično, poudarek dajte zdravi prehrani, zadostni količini spanja, rekreacije in čim manjši porabi alkohola in nikotina. To vse spodbuja stres.
Zavedati sem je potrebno, da ima lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu na delovnem mestu škodljive posledice za fizično in čustveno zdravje zaposlenih, pa tudi za produktivnost in uspešnost organizacije. Nekatere posledice stresa na delovnem mestu vključujejo izgorelost, povečano tveganje za razvoj psihičnih in fizičnih bolezni (npr. anksioznost, depresija, srčno-žilne bolezni), zmanjšano zadovoljstvo z delom, zmanjšano motivacijo ter težave pri koncentraciji in sprejemanju odločitev.
Utrjujte dobre prijateljske vezi, kolegialni odnosi na delovnem mestu pa že sami po sebi poskrbijo, da delate sproščeno, dobro in s tem posledično tudi kakovostno. To pa je za delodajalca tako in tako najbolj pomembno.
