Starejšim ljudem lahko pomagamo v tretjem in četrtem življenjskem obdobju na različne načine. Pomembno je, da jih razumemo, spoštujemo, sprejemamo in se od njih učimo. Slednjega je veliko, le sprejeti moramo njihovo znanje ter izkušnje.
Starejšim moramo omogočiti aktivno sodelovanje v družbi in ohranjanje socialnih stikov. Lahko organiziramo družabne dogodke, izlete, delavnice ali prostovoljno delo, ki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje in omogočajo starejšim, da ostanejo povezani z drugimi ljudmi. Zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe za starejše je ena od ključnih nalog. Pomagamo jim lahko pri organizaciji rednih zdravniških pregledov (prostovoljci), skrbi za zdravo prehrano (nutricisti), telesni aktivnosti (športna in rekreacijska društva) in tudi duševnem/duhovnem stanju (vera in verovanje). Prav tako je pomembno zagotoviti dostopnost zdravstvenih storitev (patronažna služba) in informacij o zdravju (zdravstveni domovi in zasebni zdravnik).
Srbimo za njihovo ohranjanje samostojnosti in kakovosti življenja v primarnem, domačem okolju. To vključuje zagotavljanje pomoči pri vsakodnevnih opravilih, kot so nakupovanje, kuhanje, čiščenje ali skrb za domače živali. Prav tako je pomembno zagotoviti varnost in prilagoditve doma, ki olajšajo gibanje in preprečujejo poškodbe. Za to običajno poskrbijo domači (otroci, svojci), sosedje, prijatelji in znanci.
Pomembna je dostopnost informacij o različnih temah, ki jih zanimajo. To vključuje informacije o pravicah in ugodnostih, kulturnih dogodkih, izobraževalnih programih ali drugih dejavnostih, ki so prilagojene njihovim potrebam. Tukaj nastopi medgeneracijsko sodelovanje, ki je že dolgo v veljavi ter se je zelo dobro obneslo. Prav tako je pomembno zagotoviti, da so informacije predstavljene na način, ki je razumljiv in dostopen starejšim. Starejši morajo biti informirani, zato je pomembno, da imajo na voljo medije, vse bolj pa se poslužujejo tudi t. i. IKT tehnologije. Za poučitev o tovrstni opremi najpogosteje poskrbijo svojci, v institucionalni oskrbi pa zaposleni (socialni gerontologi). Čeprav je to področje za marsikatero institucijo (dom za starejše) še tabu tema, se moramo zavedati, da danes že izobražujemo tovrstne kadre, ki lahko ali bodo pomagali starejšim do bolj kakovostnega življenja na stara leta. No, pa o tem morda kdaj drugih bolj podrobno. Prepričan sem, da področja še ne poznamo tako dobro, kot bi bilo potrebno.
Vsekakor moramo spoštovati in ceniti prispevek starejših ljudi, njihove izkušnje in mnenja. Vključevanje starejših v odločanje in načrtovanje programov in storitev je ključno za ustvarjanje družbe, ki je vključujoča in pravična do vseh generacij. Tukaj nastopi lokalna skupnost, v institucionalni oskrbi pa vodstva domov za starejše, ki znajo koristno porabiti praktične izkušnje in znanja starejših, ki so del njihove institucije. V kolikor tega še ne izvajajo, bi morali nujno začeti razmišljati v tej smeri. Stari so vsakdan starejši, zato je potrebno izkoristiti njihovo znanje in sposobnosti, dokler so še med nami.
Zavedati se moramo, da so potrebe in želje starejših ljudi različne. Pomembno je prisluhniti njihovim individualnim potrebam in se prilagoditi njihovim željam. S tem lahko ustvarimo okolje, ki spodbuja aktivno in dostojanstveno staranje ter omogoča starejšim, da ostanejo vključeni in cenjeni člani družbe.
P.s.: Doc. dr. Bojan Macuh, dr. edukacijskih ved je sicer doktoriral s področja socialne gerontologije. je avtor več znanstvenih monografij in znanstvenih člankov s tega področja. Predavam se posveča starejšim, a tudi zaposlenim, ki delajo s starejšimi.