Skip to content

Doc. dr. Bojan Macuh: Dolgotrajna oskrba – nočna mora politike in družbe kot celote

Demografska prihodnost Slovenije ni nobeno presenečenje, skrivnost in novost. Število starejših se povečuje, število delovno sposobnega prebivalstva pa pada. Do leta 2050 se bo število starejših od 65 let povečalo za skoraj 50 %, število starejših od 80 let pa skoraj podvojilo. To pomeni, da starejših od 80 let ne bo več 115 tisoč, pač pa še enkrat toliko. Starejših od 65 let pa ne bo več 20 v v strukturi prebivalstva, pač pa 30 %. Številke povedo veliko, tega se moramo zavedati zdaj ni takoj. Drugače bo prepozno.

Državni proračun bo predvidoma za dolgotrajno oskrbo (v nadaljevanju DO) prispeval največ 190 milijonov evrov na leto. Razliko do 770 milijonov, kolikor naj bi DO stala leta 2026, ko bo sistem zaživel v celoti, bi zbrali z novim prispevkom. Katerim? Glede na desetine milijonov, ki so v času samostojne Slovenije »spuhteli v zrak«, se res ne bi smeli pogovarjati o tem, kje bomo našli denar za starejše, ki so tej družbi »dali veliko«. Mislim, da si zaslužijo, da se jim to začne tudi pravično in pošteno vračati v okviru DO.

DO se nanaša na vrsto dolgoročne skrbi in podpore, ki jo potrebujejo ljudje, ki imajo kronične zdravstvene težave, invalidnosti ali omejitve, ki vplivajo na njihovo sposobnost izvajanja vsakodnevnih aktivnosti. To vključuje oskrbo in nego starejših oseb in tudi ljudi s trajnimi invalidnostmi, ki jih povzročijo nesreče, bolezni ali druge okoliščine.

Izvaja na načine, ki jih navajam v nadaljevanju:

Običajno se izvaja s strani družinskih članov, kot so otroci, zakonci ali drugi sorodniki. Družinski oskrbovalci lahko skrbijo za bolnika doma in nudijo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, kot so hranjenje, kopanje, oblačenje in podobno.

V okviru institucionalne oskrbe v specializiranih ustanovah, kot so domovi za starejše občane, zdravstveni domovi ali bolnišnice. Tu ljudje dobijo oskrbo in nego s strani usposobljenega osebja.

Oskrba se lahko izvaja v okolju skupnosti, kjer ljudje živijo. Primer je oskrba na domu, ki jih zagotavljajo usposobljeni oskrbovalci ali medicinsko osebje.

DO je pomembna, saj pomaga ljudem, ki ne morejo samostojno skrbeti zase, da ohranijo kakovost življenja in dostojanstvo. V mnogih državah so urejeni sistemi in programi dolgotrajne oskrbe, ki pomagajo ljudem dostopati do potrebne oskrbe in storitev. Seveda so ti sistemi zelo različni glede na državo, politiko in razpoložljiva finančna sredstva.

Politika za DO starejših bi morala temeljiti na načelih dostojanstva, enakosti in kakovosti oskrbe. Tu je nekaj ključnih načinov, kako politika lahko (naj bi) poskrbi za ustrezno dolgotrajno oskrbo starejših. Zagotoviti mora:

  • ustrezno finančno podporo za tiste, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo in tudi za njihove družine. To vključuje razvoj socialnih programov, ki pomagajo pri pokrivanju stroškov oskrbe in storitev;
  • dostopno oskrbo vsem, ne glede na njihov socialni status, geografsko lokacijo ali druge dejavnike. To lahko vključuje razvoj in širjenje skupnostnih storitev ter programov oskrbe na domu;
  • spodbujati mora usposabljanje in certificiranje oskrbovalcev ter zagotoviti, da je osebje v ustanovah za dolgotrajno oskrbo ustrezno usposobljeno za nego in obravnavanje starejših ljudi (ne zgolj po izobrazbi, temveč še bolj po etičnih in moralnih vrednotah);
  • določiti standarde kakovosti oskrbe in izvajati nadzor nad izvajanjem teh standardov. To vključuje varnost, dostojanstvo in pravico do odločanja starejših oseb;
  • spodbujati programe in storitve, ki omogočajo starejšim, da ostanejo čim bolj samostojni in vključeni v družbo. To lahko vključuje podporo za rehabilitacijo in fizioterapijo ter prilagoditve domačega okolja;
  • spodbujati sodelovanje družinskih članov in prijateljev pri oskrbi starejših oseb ter zagotoviti ustrezno podporo družinam, ki skrbijo za svoje starejše člane;
  • dolgoročne načrte za obravnavo potreb starejših oseb, saj se bo njihova populacija v prihodnosti verjetno še povečala.

Republika Slovenija uresničuje svoje naloge na področju dolgotrajne oskrbe v 6. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi (Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk (Uradni list RS, št. 196/21 z dne 17. 12. 2021) s tem, da:

1. načrtuje, razvija in ureja financiranje področja DO ter ga usklajuje z drugimi področji zdravstvenega in socialnega varstva;

2. ureja sistem obveznega zavarovanja za DO in njegovo financiranje ter nadzira njegovo delovanje;

3. načrtuje in razvija preventivne programe za zmanjševanje potreb po DO, vključno s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti;

4. razvija javno mrežo na področju DO v sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi;

5. ustanavlja javne zavode za opravljanje DO v instituciji iz drugega odstavka 58. člena tega zakona;

6. zagotavlja pogoje in možnosti za enakomerno dostopnost storitev DO na območju Republike Slovenije ter za njeno učinkovito in racionalno organizacijo;

7. izvaja nadzor nad opravljanjem DO;

8. zagotavlja pogoje in predpisuje programe izobraževanja in usposabljanja izvajalcev DO;

9. sprejema predpise za urejanje DO in nadzoruje njihovo izvajanje.

Na več navedenih področjih ima država velike težave. Veliko krat se jih loteva preveč pavšalno, kar pa se kmalu izkaže kot bumerang. Spet je na začetku in z enimi in istimi težavami – ni denarja, ni kadrov, ni …

DO pa ne sme obravnavati le fizičnih potreb, temveč tudi duševno in socialno dobrobit starejših oseb. Politika bi zato morala spodbujati celostni pristop k oskrbi, vključno z duševnim zdravjem, socialno vključenostjo in družbeno podporo. Poleg tega bi morala upoštevati specifične potrebe in želje starejših ter jih vključevati v proces odločanja.

Kdaj, kdo in s čim (finančna sredstva) je veliko vprašanje. Če ob pomanjkanju kadrov, dodamo še vse pogostejše pripombe glede neprimernega odnosa zaposlenih (delo naj opravljajo zgolj čustveno inteligenti in empatični posamezniki) do starejših, veliko krat premalo interesa otrok (svojcev) za stare, potem je to težava, ki je ne bo zmogla rešiti trenutna politika. Enako je niso zmogle in niso bile sposobne politike pred sedanjo. Začaran krog se nadaljuje in to, žal, na veliko razočaranje starih. Čeprav jih imajo polna usta vsi, naredijo manj kot družba pričakuje. Kako dolgo bo še temu tako?

Ne zapustite staršev in starejših… (simbolična fotografija)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja