V življenju se skušamo soočiti z neštetimi izzivi, a nič od tega ne prinaša zadovoljstva, da lahko delamo. Seveda moramo pri tem uporabljati veliko znanja, ki se izpolnjuje skupaj z njim. Nikakor pa delo naj ne bo prisila, saj je že samo po sebi proces, ki zahteva od posameznika veliko odgovornost, voljo in trud. Prav zato spoštujmo vsako delo, ne delajmo razlik med delavci in upoštevajmo njihov prispevek za razvoj in napredek.
Za človeka je zelo pomemben pomen njegove delovne aktivnosti. Omogoča, da izpolnimo svoje osnovne potrebe, kot so hrana, streha nad glavo in oblačila, ter nam omogoča tudi, da izražamo svoje talente in spretnosti. Hkrati daje občutek koristnosti in pripadnosti, povezuje nas z drugimi ljudmi in nam daje smisel vsakdanjega življenja. Prispeva k našemu osebnemu in poklicnemu razvoju ter nam omogoča finančno neodvisnost. Delo naj nikakor ne postane edina prepoznavnost posameznika, saj moramo ves čas ohranjati ravnotežje med delom, prostim časom in družabnim življenjem.
Pred leti sva s soavtorjem dr. Rasporjem v knjigi z naslovom DAN JE DOLG 24 UR: Kako se prebiti skozi delo in prosti čas uvodoma zapisala, da se vsak posameznik v življenju nenehno sooča z vsemi tremi navedenimi elementi (delo, čas in prosti čas), tako v zasebnem kot tudi poslovnem okolju. Potrebno jih je obravnavati posamezno in hkrati kot celoto, saj se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Čeprav o delu, ker delamo vsi, vemo vse, je potrebno razumeti, kaj je delo, zakaj ga izvajamo in predvsem to, kako ga umeščamo v čas, ki nam je na voljo (prosti čas). Poseben poudarek je potrebno dati delovnemu času, ki ga bolj ali manj spremljamo od strani v prepričanju, da ga vsakemu zaposlenemu odrejajo delodajalci. Ob pregledu podatkov sva predstavila, da je zelo pomembno razumevanje efektivnega delovnega časa v odnosu do celotnega delovnega časa, ki ga preživimo na delovnem mestu. Glede na to, da več kot tretjino časa preživimo na delovnem mestu, je prav, da znamo izkoristiti čas, ko nismo na delovnem mestu. To je t. i. prosti čas, ki ga posameznik namenja prostočasnim dejavnostmi. Ker pa se prosti čas in ostali čas, ki ni neposredno delovni čas na delovnem mestu, v sodobni globalni družbi »zlivajo v eno«, je prav, da tudi življenju v prostem času namenjamo to, na kar opozarjajo različni strokovnjaki, pa tudi samo življenje posameznika.
Prosti čas je za vsakogar izmed nas zelo pomemben, saj omogoča različne možnosti za sprostitev, osebni razvoj in izpolnjevanje interesov.
V t. i. aktivnem proste času se odmaknemo od vsakodnevnih obveznosti in se sprostimo. To je čas, ko se lahko sprostimo in napolnimo energijo za nove izzive, katerih nikoli ne zmanjka. Omogoča nam, da se posvetimo svojim interesom in hobijem, ki jih morda ne more izraziti med delovnim časom (ustvarjalne dejavnosti, športne dejavnosti, branje, potovanja idr.), ki nam prinašajo zadovoljstvo. Ta čas je tudi priložnost za osebni razvoj in učenje novih stvari. Lahko se izobražujemo, učimo novih spretnosti ali razvijamo svoje skrite talente. Prosti čas naj pogosto koristili tudi za povezovanje z družino in prijatelji in. To je čas, ko lahko krepimo medosebne odnose in se družimo s svojimi najbližjimi. Sprotno izkoriščanje prostega časa mora nujno vsebovati tudi telesno aktivnost, morebitno meditacijo ali ostale zdrave dejavnosti, saj vse skupaj pozitivno vpliva na naše zdravje in dobro počutje.
Zatorej lahko sklenem, da prosti čas prispeva k uravnoteženemu in izpolnjujočemu življenju posameznika ter pomaga ohranjati njegovo duševno, čustveno in telesno blaginjo.
Delo pa je nujno povezano z delavci in njihovimi delavski pravicami. Te predstavljajo ključno področje v vsaki družbi, ki temelji na pravičnosti, enakosti in človekovih pravicah.
Ustava Republike Slovenije v svojem 49. členu zapiše, da imam vsak posameznik pravico do svobode dela. Ima pravico do dela, ki je prostovoljen, pošteno plačan, varen in dostojanstven. Delavci imajo zato pravico do enake obravnave brez diskriminacije glede na spol, raso, vero, invalidnost, starost ali druge osebne značilnosti, hkrati pa imajo tudi pravico do pravične in ustrezne plače za njihovo delo, ki omogoča dostojno življenje. Delodajalci so jim dolžni zagotoviti varne in zdrave delovne pogoje ter izvajati ukrepe za preprečevanje poškodb in bolezni na delovnem mestu. Seveda imajo tudi pravico do rednega počitka, dopusta in prostih dni. Lahko se združujejo v sindikate, ki varujejo njihove interese. Tukaj mislim predvsem na njihove pogoje dela in plačilo po delu, ki še vedno buri duhove vseh delavcev po svetu. Medtem ko eni ne vedno, kam bi z denarjem, drugi delajo za poniževalno nizke plače in se borijo z revščino, veliko krat živijo na dnu družbe, čeprav se trudijo za delodajalce, kateri na drugi strani bogatijo. V razvitih državah je morda to urejeno (s pomočjo sindikatov) malo bolje, a v nerazvitem svetu delajo praktično zastonj.
Če povzamem, ima delo mnogo pozitivnih učinkov na posameznika in nas lahko v veliki meri krepi. Uspešno opravljeno delo lahko prispeva k dvigu samozavesti posameznika. Ko vidimo rezultate svojega dela in prepoznamo svoje dosežke, se počutimo bolj samozavestni v svojih sposobnostih.
Vedno znova nas postavlja pred izzive, ki jih moramo premagati. Smo v stiku z drugimi ljudmi, sodelavci, strankami in partnerji. Omogoča nam finančno stabilnost in neodvisnost, kar lahko prispeva k splošnemu občutku varnosti in blaginje. Ključno pa je, da je delo pošteno, varno in spodbudno, saj lahko le tako nam in družbi kot celoti.
»Čas je odličen učitelj, toda na žalost ubije vse svoje učence …« je zapisal Louis Hector Berlioz.
Naj nam vrednota kot je delo in za katerega porabimo veliko časa, ne »ukrade« prostega časa. Če nam vzame slednjega, nam izniči še tisto, kar je koristnega in uporabnega v življenju posameznika in to seveda nujno potrebuje: SVOBODO.
Spoštujmo vsako delo – simbolična fotografija