V radgonski Aleji velikih slovesno odkrili doprsni kip Ivana Krambergerja
Natanko trideset let po njegovem uboju v Jurovskem Dolu, včeraj, v torek, 7. junija 2022, so v Aleji velikih na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni odkrili doprsni kip dobrotnika, inovatorja in politika Ivana Krambergerja. Tako se je dobri človek iz Negove, kot ga poznajo mnogi Slovenci in Slovenke, ter tudi nekateri drugi, pridružil plejadi velikanov radgonskega območja, v Aleji velikih pod vznožjem radgonske cerkve, in ob spominskem obeležju „Nikoli več“, kjer so že prej bili postavljeni doprsni kipi: akademika dr. Antona Trstenjaka, jezikoslovca in nabožnega pisatelja Petra Dajnka, narodnega buditelja Antona Krempla, pesnika in pisatelja Manka Golarja, bibliografa dr. Franca Simoniča, dr. Janka Šlebingerja, izdelovalca protetičnih pripomočkov Jožeta Vršiča, filozofa dr. Franca Veber, slikarja Johannesa Aquila, in generala Rudolfa Maistra. Mimogrede je v neposredni bližini še kip Martina Gaberca, radgonskega duhovnika, ki je bil prva slovenska in jugoslovanska žrtev 2. svetovne vojne, saj so ga Nemci ubili takoj po prestopu reke Mure (6. aprila 1941) na območje takratne Jugoslavije.
Ob slovesnem odkritju doprsnega kipa, katerega se je udeležilo večje število domačinov z radgonskega območja ter tudi nekaj gostov, so govorniki spomnili na Ivanovo izjemno izumiteljsko in dobrotniško vlogo, zavzemanje za samostojno Slovenijo in vizionarske napovedi. Slavnostna govornika sta bila režiserka in koscenaristka filma Beli bojevnik v črni obleki, vpliv in vloga Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije Maja Weiss ter koscenarist filma Ivan Kramberger ml. sicer Ivanov sin. Weissova je spomnila, da je bil Kramberger pionir na mnogih področjih in človek mnogih talentov, pa tudi prvi politik v samostojni Sloveniji, ustreljen na političnem shodu, ker nekomu niso bile všeč njegove ideje. „Njegov umor je opomin in hkrati svarilo ter klic po strpnosti v slovenski družbi, v kateri je še danes preveč sovraštva med drugače mislečimi.“
Ob tem je Weissova spomnila na Krambergerjev zadnji govor, ko je dejal, da ni važno, ali si rdeč ali bel, ali si komunist ali hodiš v cerkev: Skupaj moramo držati, ker le tako bomo zmagali. Vsi skupaj, kot je takrat dejal Kramberger. Kakšen bi bil danes, pri 86 letih, po besedah Weissove vidimo ob gledanju in poslušanju mnogih znamenitih osebnosti v filmu, sama ga je spoznala kot zvedavega, radovednega, nemirnega, posebnega. Imel je sanje in vizijo zase in za druge, za tiste na obrobju, ki si ne morejo sami pomagati, za razžaljene in ponižane, za siromake, za bolne, invalide, drugačne, razumel jih je. Skrbel je tudi za druge, za skupnost, za ljudi, uspel je, kot je med drugim povedala Weissova, ki je razočarano ugotovila, da na njegovem pogrebu ni bilo politikov iz Ljubljane, bilo pa je sedem tisoč ljudi, ki so se poklonili njegovemu spominu. Tudi zato bi se po njenih besedah spodobilo, da bi imel govor v Gornji Radgoni, predsednik države in se v imenu države simbolno priklonil njegovemu spominu, ob novem doprsnem kipu.
Ivan Kramberger ml. je govoril o dobrem in ljubem očetu, kot ga je poznal, njegovi življenjski poti in predvsem humanitarni dejavnosti. „Politike v bistvu ni razumel, ni znal sprejemati kompromisov; ko je šlo za malega človeka, ni razumel, kako lahko nekdo eno misli in drugo dela,“ je poudaril za svojega očeta in spomnil, da je kot mirovnik v beli obleki stopil med tanke, preprečil večje žrtve ter pomagal prizadetim v osamosvojitveni vojni, tako kot številnim drugim. V današnjem času individualizma je pomemben očetov zgled zavzemanja za ljudi, ki so odrinjeni na rob in Ivekov duh nam je lahko vodilo za svetlo prihodnost, je sklenil Kramberger ml. Tudi radgonski župan Stanislav Rojko je spomnil na Krambergerjevo izumiteljsko vlogo, na njegove sveže misli, ko so doživeli vojno v Gornji Radgoni, ter opozoril, da danes pozabljamo na dobroto.
Tomo Križnar, humanitarec in borec za človekove pravice, kot je bil tudi Kramberger, pa je povedal, da si je velikega moža vzel za vzor kot človeka, ki je povezoval. In prav zdaj je priložnost, sledite mu, saj če bi bilo več takih, bi bilo manj trpljenja, je še pozval navzoče.
V radgonski Aleji velikih, je tako sedaj že 11 doprsnih kipov znanih osebnosti z radgonskega območja, kip Iveka Krambergerja je uredil prav tako Negovčan, akademski kipa Mirko Bratuša. Pod vodstvom vodje projektne skupine Dušana Zagorca in idejnega očeta aleje velikih, ki je tudi pozdravil prsotne, je za kamen z napisom poskrbel Janez Mravlja, za temelj in postavitev kamna pa domača podjetnika Stanko in Boštjan Kaučič. Na prireditvi, katero je povezovala Petra Starovasnik Dumič, sta v kulturnem programu nastopila pevka Tjaša Lesjak in klaviaturist Valter Klemenčič. Po slovesnosti so v radgonskem kulturnem domu zavrteli film Beli bojevnik v črni obleki.
Že pred dogodkom smo se pogovarjali z Ivanom Krambergerjem, ml., ki nam je med drugim zaupal: „Veliko čustev je prisotnih, saj je po 30 letih končno nastopil čas, da se mojemu očetu Ivanu Krambergerju postavi spomenik v domači Gornji Radgoni. Z odkritjem spomenika v Aleji velikih, daje lokalna skupnost velik pomen delu in ustvarjanju Ivana Krambergerja. Moram priznati, da se je lokalna skupnost zelo potrudila, pri tem gre velika zahvala Dušanu Zagorcu, idejnemu očetu Aleje velikih, županu Stanku Rojku in navsezadnje občinskemu svetu, ki je finančno podprl postavitev spomenika. Upam, da bo kdaj Ivanu Krambergerju posthumno podeljen častni znak svobode Republike Slovenije in da bo mogoče nekoč postal častni občan Gornje Radgone. Iz raziskovanja očetovega življenja, predvsem med leti 1988 in 1992 sem dognal, da sta bila njegova vloga in vpliv pri osamosvojitvi Slovenije res velika. Bil je prvi, ki je začel nagovarjati ljudi in kasneje zbirati podpise za razpis plebiscita za odcepitev Slovenije od Jugoslavije, bil je eden redkih, ki je z lastnimi sredstvi pomagal ljudem, ki so bili žrtve 10 dnevne vojne za Slovenijo. V Gornji Radgoni je tako v ovojnicah delil denar res pomoči potrebnim, ki jim je vojna uničila domove. S svojo belo odpravo je v času vojne stopil med tanke in s svojo pojavo mirovniško vplival, da ni prišlo še do hujših spopadov in nepotrebnih dodatnih žrtev. Dejansko je imel Ivan Kramberger veliko večjo vlogo in vpliv pri osamosvojitvi Slovenije, kot mu to veljavo danes dajejo šolski učbeniki, enciklopedije in akterji tistega časa, kar je razvidno tudi v dokumentarnem filmu Beli bojevnik v črni obleki.“
