Brez Antona Hülla bi 77-letna soseda Irena Grah – Irinka danes najbrž bila pod rušo
Minulo soboto, nedeljo in ponedeljek, ob izteku letošnjega avgusta je na Goričkem potekala prava mala iskalna drama, ki se je srečno končala. V dogodku, ki se je odvijal le streljaj od največjega slovenskega gradu, ki ga krasi natanko 365 sob, v gozdu izven naselja Mlajtinci, pa se je znova potrdilo, da nam dober sosed marsikdaj veliko pomeni, pogosto tudi, ko gre za življenje in smrt. In prav nekaj takega se je odvijalo na relaciji Kruplivnik 11 – eden izmed gozdov v Domajincih. Mnogi so prepričani, da ene osebe (77-letna Irena Grah) danes ne bi bilo med nami, če sosed (Anton Hüll) ne bi ugotovil, da se slednja na oglaša in je ni domov. Zato je poklical policijo čemur je sledila obsežna iskalna akcija, v kateri je poleg nekaj krajanov, sodelovalo najmanj osem policistov, med drugimi tudi s službenimi psi, ki je obrodila sadove. Nesrečna ženska je bila najdena, domnevno po več kot 48 urah prebitih v gozdu, kamor je podobno kot skoraj vsak dan odšla na sprehod in nabiranje gob, ki so minule dni na Goričkem obnorele vse gobarje…
„Policisti Policijske postaje Gornji Petrovci so skupaj z Enoto vodnikov službenih psov in občanov v začetku tedna na območju občine Grad izvedli uspešno iskalno akcijo. Starejša ženska, ki je bila po prijavi pogrešana dva dni je bila najdena v gozdu, kjer je padla v manjšo kotanjo. Ob padcu je izgubila telefon in pohodne palice, zato ni mogla vstati in je nemočna obležala na tleh. Ženska ni utrpela telesnih poškodb“, je v četrtek poročala tiskovna predstavnica PU Murska Sobota. Žal pa je Irena Grah, ali Irinka, kot so jo mnogi poznali, med drugim tudi kot pevko domačega cerkvenega zbora, le utrpela posledice, saj so jo zaradi domnevne podhladitve in težav s pljuči odpeljali v bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju.
Ob tačas prazni hiši in sploh na domačiji je tudi sedaj videti, da je Irinka, ki je pred leti ostala brez moža Janeza, pridna in delovna ženska, saj je vse na svojem mestu. Sina sta jo pogosto obiskovala, a ker imata tudi svoje obveznosti, minuli konec tedna je nesrečna ženska, kot pogosto, šla na pohod in v gozd poiskati kakšnega jurčka. Žal pa nesreče nikoli ne počivajo. Kot je povedal sosed Hüll, je nesrečno ženico nazadnje, v soboto dopoldan videl en izmed sosedov, ko je šla mimo njegove hiše. In ker jo pozneje ni nihče več videl, pravzaprav niti ni znano, kdaj se je odpravila v gozd, ter koliko časa je prebila v omenjeni kotanji, saj brez telefona, ki ga je med padcem izgubila, nikogar ni mogla poklicati. „Vem edino, da smo jo počeli pogrešati že v nedeljo dopoldan, ko jo nismo videli ali slišali. Rada je sprehajala okrog, zlasti v gozd, kjer nabirala gobe in to se nikomur ni zdelo čudno niti tokrat, a ker je ni bilo doma smo morali obvestiti policijo. Na srečo smo jo uspeli najti, v pomoč pa so vsekakor bili službeni policijski psi. Tam, kjer smo jo našli bi marsikdo drug bil v bistveno slabšem stanju. Toda Irinka je bila v dobri kondiciji in je vse to zdržala. Nekateri gotovo v tej situaciji ne bi preživeli“, nam je povedal sosed Anton Hüll.
Ob tem dogodku in dejstvu, da je v Pomurju veliko gobarjenja, na PU Murska Sobota poudarjajo, da občasno obravnavajo primere, ko se gobarji v gozdu izgubijo. Zato priporočajo, da že pred odhodom v gozd naj vsak razmisli ali zares dobro pozna območje, kjer namerava gobariti. „V gozd naj se vsak odpravi dovolj zgodaj, da se bo potem lahko vrnil še pred temnim delom dneva. S sabo naj vzame mobilni telefon in napolni baterijo, da bo po potrebi lahko poklical na pomoč. Ob hoji po gozdu naj bo vsak pozoren na teren, smer hoje, posamezne točke ali značilnosti v gozdu, na katere bi se potem lahko orientiral ob vračanju. Da bo gobarjenje prijetno in varno občanom svetujemo, da upoštevajo tudi samozaščitne ukrepe. Če je možno, naj vozil ne parkirajo v gozdu ali na samotnih mestih. Vozila naj tudi skrbno zaklepajo, zapirajo okna in v notranjosti ne puščajo ničesar“, poudarja Suzana Rauš, tiskovna predstavnica PU Murska Sobota.
