Poslanec SD mag. Dejan Židan predlaga ministroma za finance in za zdravje, da z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja visoke presežke zasebnih zavarovalnik uporabita za financiranje skrajšavanja čakalnih vrst in nujnih investicij v slovenskem javnem zdravstvu
Židan je uvodoma v obrazložitvi zahteve za dopolnitev izpostavil, da je prostovoljno dopolnilno zavarovanje po svojem namenu sicer nujno in obvezno, a hkrati po njegovem mnenju ne omogoča zagotavljanja v njem zbranih sredstev za potrebe zdravstvenega varstva. Slednje je po mnenju Židana toliko bolj vidno ob dejstvu, da klasično obvezno zdravstveno zavarovanje v polni meri uresničuje načelo solidarnosti in vsa zbrana sredstva namenja preprečevanju bolezni ali reševanju življenj, bodisi Covid bolnikov ali bolnikov z drugimi boleznimi, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa svojega temeljnega poslanstva ne izvaja ali pa ga izvaja neučinkovito, stroškovno drago in zato ne v javnem interesu. Zadnje se je po mnenju poslanca pokazalo že v letu 2020 in se nadaljuje v letu 2021.
Poslanec je ob tem poudaril, da skrb zbujajo tudi predvidevanja o dolgotrajnih posledicah na zdravje zaradi neizvajanja standardnih, ne-Covid posegov. Dejstvo je namreč, da so nastale podaljšane čakalne vrste in da veliko pacientov sploh ni bilo “diagnosticirano” zaradi nedostopnosti običajnih programov, upoštevaje prioritete reševanja bolnikov z pandemijo Covid-19.
V luči navedenega zato Židan ne razume, kako so lahko zavarovalnice, glede na posredovane podatke ministrov, kljub enormnim težavam v izvajanju zdravstvenega varstva z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem zaradi neizvajanja standardnih programov, ki bi jih morale sofinancirati ali financirati, povečevale “presežke” in niso dovolj aktivno sodelovale pri razreševanju krizne situacij.
»Namesto da bi zavarovalnice znižale premije na enoto ali v polni meri prispevale k financiranja zdravstvenega varstva v kriznih razmerah, so delovale popolnoma nesolidarno. Zakaj? Glede na vaše posredovane podatke je prišlo v letu 2020 najprej do povečanja skupnega obsega zavarovalnih premiji, ki so se glede na leto 2019 povečale iz 585,9 mio EUR na 625,6 mio EUR ali za skoraj 40 mio EUR. A ker so t.i. čisti odhodki za škode (kakšno tehnično ime za financiranje ali sofinanciranje zdravstvenih uslug) znižali za 21 mio EUR iz skoraj 517 mio EUR v letu 2019 na vsega 496 mio EUR, so zavarovalnice najprej za skoraj 60% povečale dobiček (beri Izid iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj) iz 10,6 mio EUR v letu 2019 na 16,7 mio EUR v letu 2020. Nato pa, kakor bo marsikdo pomislil, v izogib prevelikega dobička oblikovale “rezervacije za dobičke iz epidemije”,« je opozoril.
Ob tem je poslanec izpostavil, da se iz odgovora ministrov poraja sum, da so v izogib prevelikega presežka (ki bi bil predpostavljamo obdavčen in bi torej lahko neposredno financiral velike vložke, ki jih država vlaga v reševanje epidemije) zavarovalnice iz naslova DZZ oblikovale kar za 60,6 mio EUR t.i. drugih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij. »Ta je je v letu 2019 znašala borih 72 tisoč EUR, zdaj pa kar 60,6 mio EUR!« je opozoril.
»Ne morem se namreč znebiti občutka, da podobno kot v drugih državah, kjer je zasebno, ne na solidarnosti utemeljeno zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo, hitro pokleknilo, dokler ni vstopila država, imamo v primeru Slovenije z epidemijo povezano »dobičkarstvo«, ki ga vaši dve ministrstvi očitno dovoljujeta. Namreč, namesto, da bi se npr. zmanjšale premije ali preprosto eno ali dve mesečni premiji odpisali v dobro zavarovancem, ki vsi skupaj niso dobili za cca. 60 mio EUR pokritih “škod” oziroma sofinanciranih ali financiranih storitev, kar je cca. 12% manj škod, ni sprejemljivo da dovolite zavarovalnicam, da skrijejo presežke pred potencialno obdavčitvijo z zavezo, da bodo nekoč v prihodnosti sofinancirali ali financirale v vašem odgovoru napovedan nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, s poudarkom na terapevtsko diagnostičnih storitvah (Nacionalni razpis),« je zaključil Židan.
V luči navedenega je zato poslanec na ministra naslovil naslednja poslanska vprašanja:
- Na kakšnih zakonskih in računovodskih revizorsko potrjenih podlagah ter usmeritvah Agencije za zavarovalni nadzor je prišlo do tako velikega oblikovanja drugih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij v času njihovega oblikovanja?
- Hkrati vas sprašujem, kako so bili pri tem uporabljena načela aktuarskih izračunov? Namreč tovrstnih rezervacij je bilo v letu 2019 zavedenih le za 72 tisoč EUR.
- In najpomembneje, kaj bosta naredila, da se ne bi nadaljevalo tovrstno dobičkarstvo na račun epidemije in neracionalnosti zbiranja premije, ki se potem ne porabijo za dobro bolnikov, temveč se izgubijo v stroških, presežki izida iz DZZ itd.?
Ob tem je Židan opozoril, da se je vsak dan v letu 2020 (in po njegovem mnenju najverjetneje tudi 2021) iz DZZ ustvarilo za preko 160.000 EUR “presežka”, ki je neuporabljen v zdravstvenem sistemu. Prav navedeno je po mnenju poslanca tudi srčika problema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je v povprečju v letu 2019-20 za zbiranje okoli 600 mio EUR letnih premij porabi okoli 50 mio EUR čistih obratovalnih stroškov, ali cca. 8,3% stroškov na zbrane premije.
Židan je podal tudi primerjavo, po pridobljenih podatkih je ZZZS v letu 2020 zbral za 3.222 mio EUR prihodkov in porabil zgolj 44 mio EUR odhodkov iz svojega delovanja. Slednje ne vključuje le zbiranje premije, temveč celotno “upravljanje javnega zdravstvenega sistema”. To predstavlja zgolj 1,45% stroškov na zbrane prihodke/premije in pomeni, da je ZZZS kar 6 krat bolj učinkovit, cenejši in da bi praktično vseh 50 mio EUR letnih stroškov DZZ ostalo za financiranje programov zdravstvenega varstva.
Zato je Židan na ministra naslovil tudi pobudo:
- Da pristojni ministrstvi kot del reformnih ukrepov pripravita zakon o ukinitvi DZZ in njegov prenos v obvezno zavarovanje in obenem zagotovita, da se ob ukinitvi dejavnosti DZZ ugotovljeni presežki in oblikovane rezervacije namenijo povečanju programa dodatnih programov za skrajševanja čakalnih vrst in financiranju potrebnih investicij v slovenskem zdravstvenem sistemu ter oblikovanju sistema dolgotrajne oskrbe na domu in v javnem institucionalnem varstvu.
