Za poplačilo NUSZ bodo mnogi v občini Radenci morali najeti posojila
V pretežno turistično – kmetijsko – podjetniški občini Radenci z nekaj več kot 5.100 prebivalci že kar nekaj časa vre. Tam, kjer bi vsi pridni in delovni prebivalci lahko lepo in spokojno živeli od svojega dela in naravnih danosti, vse do reke Mure, čez vinorodne kapelske hribčke, do Ščavniške doline, so ljudstvo, predvsem z ideološkimi predznaki, dodobra skregali lokalni oblastniki, na čelu z županom Romanom Leljkom. Res je sicer, da ne držijo očitki, kako se v radenski občini nič ne dogaja na področju razvoja, vsekakor pa drži, da so z nekaterimi prijemi in zlasti odločitvami župana in občinskega sveta, v katerem ima Leljak veliko večino, vedno bolj nezadovoljni tako različne organizacije, podjetja, društva in predvsem posamezniki, tako podjetniki in obrtniki, kot delavci in predvsem kmetovalci. Vse jih je poleg nenehnega boja s preimenovanjem krajevne Titove ceste, še posebej razočarala zadnja odločitev, ki bo veliko večino občanov močno udarila po žepu. Gre za konec lanskega leta sprejet odlok o nadomestilu za uporabo stavbenih zemljišč (NUSZ) v občini, za katero občani sedaj prejemajo odločbe s položnicama, ki so v primerjavi z letom 2020, po trditvah mnogih višje tudi do 500 odstotno. Zato niso redki posamezniki, zlasti podjetniki in kmetovalci, a tudi upokojenci in delavci, ki bodo morali najeti posojila, da bi poplačali takšna nadomestila. In če temu pripštejemo, da bodo nekateri v tem kriznem času morali kredite najemati tudi za nakup šolskih potrebščin, ozimnice, kuriva ipd., je jasno, da mnogi v radenski občini nikakor niso zadovoljni.
Da je temu tako so nam potrdili mnogi radenski občani, med njimi tudi ugledna in na širšem območju priznana kmetovalec Alojz Vrzel iz Turjancev ter podjetnik Franček Pelcl iz Okoslavcev. Oba sogovornika sta še posebej razočarana nad občinskimi svetniki, ki brez trunkice pomisleka potrjujejo tudi takšne odloke, čeprav so tudi zbornice (OZS, GZS in KGZ), v teh težkih razmeraah v gospodarstvu in kmetijstvu, pozvala občine, da se v teh časih vzdržijo dodatnega obremenjevanja gospodarstva, kmetijstva in sploh prebivalstva, z NUSZ. „Še več, v Radencih so bistveno dvignili omenjeno nadomestilo, ki je pač po zakonu občinski prihodek.“ trdi Pelcl in dodaja, da „radenskih veljakov nič ne moti, da so iz nekoč najlepšega kraja v Jugoslaviji naredili pravo mrhohišče in kraj duhov. Prišlo je na dan tisto, kar smo pričakovali, lokjalni oblastniki so se spravili na občane. Najbolj na tiste, ki že nekaj generacij obdelujejo to zemljo, ki nikoli ni dajala dosti pridelka, pa si s svojim znojem uredili skromna bivališča. Večina infrastrokture so si ljudje zgradili s samoprispevkom. Meni so se dajatve za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem dvignile za 100 %. Kmetom pa, v povprečju za 500 %. Za delavnico še nismo dobili odločbe. Za dve zazidljivi parceli v izmeri caa 16 arov pa moram plačati cca 200 €. Jaz se nikogar ne bojim in resnico bom vedno širil. Tistim, ki se bojijo pa vedno govorim: koga se bojite, če pa se naši predniki niso bali nacistov in pokvarjenih komunistov, ko so jim držali na čela cevi orožja. Ne morem verjeti, kaj župan daje tem svetnikom, ki ga podpirajo. Njih bi navedel s polnim imenom in njim primernim besedilom. Potrjevali so mu ta odlok v času, ko je pri kmetih spitana živina čakala, da jo kdo kupi, ko vinarji niso vedeli kam z vinom, ko je bilo Radencih v turizmu vse zaprto, podjetniki, pa smo vlagali maksimalni trud, da smo si našli delo, ko je soboška in druge bolnišnice iskale dodatne hladilnice, kam so spravljale pokojne, ker pogrebne službe niso bile kos tolikim pokopom.“
Najbrž niti izpoved ne bi zalegla, kajti močno zvišana nadomestila morata plačati tudi ob župniji v občini, potem gasilska društva in vsa druga društva, ki imajo kakšno nepremičnino, a kot pravijo: vsaka šiba ima… „Vsak dan je za slišati žalostne zgodbe občanov. Predvsem tistih katerih predniki so kmetovali na tej ilovnati zemlji, okoli Radencev, ki je zahtevala mnogo truda pa dala mali pridelek. Na začetku je izgledalo, da so se tem dajatve povečale za petkrat. Zdaj pa vidimo, da so se v povprečju 10 krat. Najbolj so na udaru tisti, ki so prenehali kmetovati pa vzdržujejo objekte, ki tej pokrajini dajejo poseben čar. Od njih pa nimajo nobenih koristi… Izjeme niso niti župnije in društva. Podlost, ki ji ni primere, sedaj ko so odločbe že prišle pa krivdo valijo na druge ustanove, in župan občanom celo pomaga pisati pritožbe, ki gotovo ne bodo upoštevane,“ je oster in brez dlake na jeziku Pelcl, ki je celo izračunal, koliko v posameznih pomurskih občinah znaša NUZS za posamezno fizično osebo-občana. In tukaj je daleč najvišja cena prav v občini Radenci, saj znaša 80 (lani: 45) €. Sledi največja, edina mesta občina v Pomurju Murska Sobota 58; Rogaška Slatina 39; Gornja Radgona 33; Križevci 31; Ljutomer 30, Benedikt 22,70; Cerkvenjak 22,05; Sveti Jurij ob Ščavnici 22; Tišina 19,80 itd. Dodal je Pelcl, da je enega izmed članov občinskega sveta že nagnal s svojega dvorišča, enako pa se menda godi tudi drugim.
Eden največjih kmetovalcev ne le v občini Radenci temveč v širšem območju, ki z ženo Tatjano ter sinom in njegovo partnerko obdeluje okoli 100 ha površin, v hlevu ima povprečno skoraj 200 glav goveje živine in letno pridela 700.000 litrov mleka, kar je rekord na območju UE Gornja Radgona, Alojz Vrzel, je prav tako ogorčen. „Župan je nam kmetom decembra, ko smo bili pri njem na občini rekel, da bomo plačali 30 % več, oziroma manj kot sosednje občine. Zdaj pa je to 450 % več. Zraven je bil tudi podžupan, gledata ti v oči in sta sposobna lagati! To moraš imeti prirojeno!“ pravi Vrzel, ki ga je še dodatno prizadelo, ko Leljak kmetom očita, da najbolj uničujejo občinske ceste, in da so s kmeti in podjetniki sami stroški. „Mnoge občine imajo kmete oproščene plačila teh nadomestil, za nekatere pa so to minimalni zneski, pri nas pa tako. Jaz pa bom moral ustvariti dodatnih 30.000 evrov bruto prihodkov, da bi lahko poravna NUSZ. Zamislite si sam, koliko dodatnih litrov mleka moramo namolzti in prodati“, je ogorčen Vrzel.
Občani s katerimi smo se pogovarjali so prepričani, da plačujejo daleč najvišje nadomestili na severovzhodu države, če ne v celi Sloveniji, kar glavni protagonist zgodbe Roman Leljak odločno zanika. „Nikakor ne, Občina Radenci je na 104. mestu glede višine NUSZ. V tem trenutku predstavljajo problem samo nezazidana stavbna zemljišča (prazne parcele za prodajo, ki smo jih dodatno obremenili, da bi posledično lahko drugim omogočili spremembo iz kmetijskega v zazidalno. V smeri, da se odločijo, da jih spremenijo nazaj v kmetijsko ali pa združijo s parcelo na kateri imajo hiše…). Te parcele so po m2 vredne 30 evrov in več… Začeli smo zaračunavati tudi kmetom, ki imajo objekte na stavbnem zemljišču. Večina občin to zaračunava in je tudi zakonom predpisano. Vsi, ki takšnih parcel nimajo, pa seveda plačujejo enako ali manj.“ je Leljak odgovoril na vprašanje Slovenskih novic, vmes je pritrdil, da je „nastalo do nekaterih napak pri izračunih“, ter je občanom priporočal pritožbe, katere v občinski upravi celo pomagajo pisati, krivdo pa vali na druge, čeprav mu opozicija očita, da je prav on, skupaj z občinskim svetom, krivec za vse. Na svojem FB portalu je Leljak zapisal tudi, da gre za „nadomestilo za stavbno zemljišče. Denar, ki mora iti v prave namene. Gradnjo cest in ostalo infrastrukturo. Velika večina občanov nadomestilo plačuje. No, skoraj 20 odstotkov pa ne. Višino nadomestila so si prilagajali po ključu, da so sebi plačila bistveno znižali. To so predvsem tisti, ki so bili del lokalne politike, tisti, ki so občino imeli za dnevni napajalnik svojih finančnih potreb, razni politični aktivisti, kulturniki, nevladni pomembneži. Skratka lokalna politična elita. Pa tudi takšni, ki so delali v Avstriji, pa sedaj živijo v 100 m2 socialnih stanovanjih občine.
Veselim se, da bom izgubil 20 odstotkov volivcev…“ je nekoliko posmehljivo pripisal Leljak.
Danes protestni shod
Medtem, ko je pet članov občinskega sveta, ki delujejo v opoziciji in ne morejo ničesar spremeniti, zahtevajo takojšen sklic izredne seje občinskega sveta, kjer bi obravnavali zgolj problematiko NUSZ, pa je Civilna iniciativa Enotni za občino Radenci že za danes (petek, 3.9. ob 17,00 uri) pred stavbo občine sklicati protestni shod, kjer pričakujejo več sto nezadovoljnih občanov.
Bo Leljak spet ovaden?
Eden izmed „opozicijskih“ občanov Jože Šmelc je sporočil, da Leljaku grozi tudi kazenska ovadba, in sicer s strani podjetja Kaliopo, katerega naj bi župan obdolžil krivde za enormni dvig NUSZ. Omenjeno podjetje je namreč za občino delalo izračune in tam trdijo, da so pač delali po navodilih župana. Ali ga bodo kazensko ovadili pa naj bi v prihodnjem tednu razmislili pravniki
Zakaj tako drastično povišanje?
»V občini imamo prek 750 stavbnih zemljišč, ki niso pozidana. To zadevo smo želeli rešiti, zato smo se odločili, da vse tiste parcele, ki so za nadaljnjo prodajo ali jih ljudje zadržujejo iz različnih razlogov, dodatno finančno obremenimo. Imajo še možnost, da te parcele spremenijo v kmetijske,« je pojasnil radenski župan. Spremembe so potrdili na decembrski seji, ko so občinski svetniki sprejeli nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Radenci. Iz njega je med drugim vidno, da so območja Kapelski Vrh, Boračeva, Šratovci in Paričjak uvrstili med dražja. Na novo so določili tudi število točk za kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča. Če so bili prej stanovanjski objekti ovrednoteni z 20 do 30 točkami – odvisno od območja –, so z novim odlokom s 100 do 150 točkami. Pri počitniških in poslovnih objektih je povišanje še višje. Prej so bili ovrednoteni s 60 do 70 točkami, po novem odloku z 200 do 250 točkami. Sprejeta vrednost točke za leto 2021 pa je 0,0010 evra.
»Pri izračunu se je pojavila napaka, saj nas pripravljavec izračunov, podjetje Kaliopa, ki za občino dela že 15 let, ni opozoril, da bodo v izračunu upoštevane tudi parcele, na katerih ni mogoče graditi. Kot so recimo dvorišča, parcele ob vodi ali ob železnici. To ne more biti predmet nezazidanih stavbnih zemljišč, saj zanje ni možno dobiti gradbenega dovoljenja,« o glavnem vzroku za nejevoljo občanov pravi Leljak. Da bi spremenili odlok, pa ne pride v poštev. »Pri drugih parcelah bo pač tako ostalo. Še vedno vztrajam pri stališču, da imajo parcele, ki bodo namenjene prodaji in ne normalnemu življenju, posebno ceno. Tisti, ki trguje z zemljišči, bo pač moral državi oziroma občini prijazno plačati nadomestilo,« je za Vestnik.si povedal radenski župan Leljak.
