V Sloveniji danes praznujemo dan državnosti. Na današnji datum, leta 1991, je slovenska skupščina razglasila temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Samostojnost je sicer Slovenija razglasila 26. junija 1991.
25. junija 1991 se je v Sloveniji končal proces osamosvajanja. Ta je med drugim zelo povezan s procesom propada komunizma v Vzhodni Evropi v osemdesetih letih.
Po smrti Tita, je naša nekdaj skupna država Jugoslavija zdrsnila v veliko gospodarsko krizo. To se je sicer zgodilo tudi v vseh ostalih državah v katerih je bil na oblasti komunistični režim. Gospodarska kriza je ob tem postala izgovor za zahteve južnih republik tedanje Jugoslavije po večji centralizaciji.
A ravno ta zahteva se je kazala v težnjah po spremembi jugoslovanske ustave iz leta 1974. Zagovorniki centralizma so trdili, da je ravno ta ustava povzročila konfederalizacijo Jugoslavije in ki naj bi bila glavni krivec za krizo.
Slovenija je med tem v Jugoslaviji bila zelo razvita država. Ob tem so se v Jugoslaviji pričele vnemati razprave, katera republika katero izkorišča -nerazvite razvite ali obratno.
V ospredje je vse bolj prihajalo nacionalno vprašanje
Že spomlad leta 1981 so se na Kosovu dogajale velike demonstracije, kjer so mladi Albanci zahtevali rešitev vprašanje Kosova, da postane sedma jugoslovanska republika in ne avtonomna pokrajina Srbije. Srbski nacionalizem se je takrat le še povečal.
Leta 1986 so med drugim bili objavljeni deli memoranduma Srbske akademije znanosti in umetnosti, v katerem so pisci, srbski intelektualci, zapisali, da je treba srbske meje uskladiti z etničnimi mejami srbskega naroda. Izvrševalec tega je postal Slobodan Miloševič, ta pa je med drugim postal tudi srbski predsednik na čelu srbske Zveze komunistov.
Lahko bi rekli, da se je program preoblikovanja Slovenije v nacijo začel z izdajo 57. številke nove revije. Takrat so težnje o samostojnosti Slovenije postajale vedo močnejše. Zveza komunistov, ki jo je od leta 1986 vodil Milan Kučan, je to kritizirala. Med drugim, pri tem velja omeniti stavko litostrojskih delavcev. Takrat so stavkajoči pod vodstvom Franceta Tomšiča izrekli nezaupnico partijskemu in samoupravnemu sistemu. Med drugim so zahtevali tudi ustanovitev sindikatov.
Od teh dogodkov se je zgodilo po tem še marsikaj. Proces proti četverici – začetek slovenske pomladi, leto 1989, je zaznamovalo ustanavljanje novih političnih strank, Društvo slovenskih pisateljev je maja 1989 oblikovalo Majniško deklaracijo, v kateri so zahtevali suvereno državo slovenskega naroda in večstrankarski sistem, enako je zahtevala demokratična opozicija, 4. junija 1989 so bile na Poljskem prve demokratične volitve v takratnem komunističnem bloku, kar na nek način pomeni odhod komunizma, pri tem se v Sloveniji Opozicijske stranke združijo v koalicijo Demos -pričela je popuščati tudi slovenska partijska oblast ki je sprejela dopolnila k slovenski ustavi, ki so omogočila uzakonitev večstrankarskega sistema in prehod v parlamentarno demokracijo.
Novoustanovljene demokratične stranke so jeseni 1989 ustanovile koalicijo Demos. Cilj: Suverena Slovenija, na prvih demokratičnih volitvah spomladi 1990 pa zmaga koalicijski Demos.
