Čeprav so razlage o tem, zakaj je določen ravno 8. junij kot dan gasilcev, različne (ena od njih pravi, da je bilo na ta dan ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo v Nemčiji), je dejstvo, da imajo v mednarodnem merilu tudi gasilci svoj dan. To si glede na opravljanje težke, a izjemno humane dejavnosti, zagotovo tudi zaslužijo.
Prostovoljno gasilstvo ima na Slovenskem čez 150-letno tradicijo, eno izmed najstarejših gasilskih društev v Sloveniji iz Pomurja, pa imajo v Lendavi. Ljudje se združujejo v gasilska društva, da bi učinkoviteje preprečevali in gasili požare. Naloga gasilskih društev je veliko več, kot le gašenje in reševanje v primeru požarov. V njih so ljudje našli socialno oporo in solidarno, nesebično pomoč ob vsakršni nesreči.
Povezanost ljudi je pomembna tudi z vidika gradnje kulturne enotnosti. Skozi gasilska društva so člani izkazovali pripadnost slovenskemu narodu in obstoj te zavesti. Danes so v številnih krajih prav gasilska društva tista, ki združujejo in povezujejo občane pri aktivnostih in dejavnostih, posebej na področju varstva pred požari ter kulturnem in drugih področjih. Gasilska organizacija se je z leti razvila v sodobno, humanitarno in nestrankarsko organizacijo.
Gasilci so nosilci nalog na področju gašenja in reševanja v primeru požarov ter na področju zaščite in reševanja v primeru naravnih in drugih nesreč. To so dokazali z uspešnim posredovanjem gasilcev na intervencijah ob velikih poplavah, ob potresih, v plazovih in neurjih.
Z Odredbo s prenosom nalog zaščite in reševanja in kasneje z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na gasilske enote, je gasilska organizacija uradno postala najpomembnejša in najštevilčnejša splošno reševalna služba v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomemben dejavnik pri zagotavljanju nacionalne varnosti na tem področju.
