Rimsko katoliška cerkev obeležuje danes, 3. februarja god svetega Blaža, ki je živel v 3. stoletju in umrl leta 316. Bil je sicer škof, ki je po legendi ozdravil dečka, kateri se je skoraj zadavil z ribjo kostjo. Zato velja sveti Blaž za zavetnika proti kašlju, golši, otroškim boleznim, kugi, zobobolu; je pa tudi zavetnik zdravnikov, trgovcev z volno, čevljarjev, krojačev, mavčarjev, tkalcev, strojarjev, pekov, zidarjev, klobučarjev, muzikantov, domačih živali in konj, gradbenikov, strojarjev, mavčarjev, klobučarjev in tkalcev. Sicer pa je sveti Blaž zelo spoštovan predvsem na Hrvaškem, še posebno v Dalmaciji. Kot tak je tudi zavetnik Dubrovnika. Rimsko katoliška cerkev daje svojim vernikom 3. februarja Blažev žegen.
Pri Blaževem blagoslovu oz. žegnu duhovnik podrži verniku dvoje prekrižanih sveč pod vratom in govori: “Po priprošnji svetega Blaža, škofa in mučenca, te varuj Gospod bolezni v grlu in vsakega drugega zla v imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Amen.” Tačas nosi na območju Slovenije ime Blaž 7.005 moških. To ime je v vsem slovenskem prostoru na 37. mestu med vsemi moškimi imeni. V obdobju samostojne Slovenije so starši v vsem slovenskem prostoru dali ime Blaž kar 3.934 otrokom. Na območju Pomurja ima ime Blaž 321 moških. V Sloveniji pa je tudi 51 ljudi s priimkom Blaž. V Sloveniji ni nobenega moškega z imenom in priimkom Blaž. (F.K.)
