Čurkarijada na Kogu ponovno zadovoljila vse čute obiskovalcev

V času Antonovanja se vse vrti okrog čurk oziroma kašastih klobas: Kar 50 % ocenjenih čurk z zlato medaljo

V teh dneh, vse od 6. do 17. januarja, ko goduje sv. Anton Puščavnik, zavetnik živinorejcev, mesarjev in živine, je na čudovitem vinskem griču nedaleč od Jeruzalema v Prlekiji, na Kogu, vse bilo v znamenju prašičev in jedi povezanih s kolinami. V okviru prireditev Antonovanja na Kogu, ki jih je tudi letos pripravilo istoimensko društvo, je bil sobotni dan namenjen osrednjemu dogodku „Čurkarijadi 2024“. Dogajanje se je začelo z okroglo mizo na temo »Čurke: raziskovanje kulinaričnih možnosti in razvoj turističnega potenciala«. Namen okrogle mize je bil izpostaviti čurko (kašnice, koline, krvavice, kašaste klobase…) kot pomemben kulinarični izdelek in kot turistični potencial ter predstaviti 15-letno delo na promociji čurk. Predstavljen je bil primer dobre prakse s Koga. Udeleženci so govorili tudi o tem, kako se lahko dvigne njena tržna vrednost in razpoznavnost v prihodnje.

Sledila je Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem, ki velja za najbolje ocenjeno kulinarično prireditev pod okriljem certifikata Jeruzalem Slovenija. »Čurka je postala prepoznani kulinarični izdelek po celi Sloveniji, ki se ga išče, uspelo pa nam je ravno tisto, o čemer nismo na glas govorili, pri izdelku doseči ceno. Mi vemo, da ima danes čurka ceno mesnate klobase. S ponosom rečemo, da smo s Koga, fara svetega Bolfenka, tam, kjer je sveti Anton, tam, kjer imamo čurko. Imamo svojega Matjašeka, imamo svojo himno o čurki. Kdo ima to na svetu? Nihče, mi imamo čurke in vino,« je dejal predsednik Društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc, ki je dodal: „Poznamo črne, sive in bele čurke. Komisija ocenjuje glede na zunanji izgled, sestavo in barvo prereza, teksturo, vonj in okus. Vsi ocenjeni vzorci so predstavljeni in dani v pokušino na osrednji prireditvi v okviru Antonovanja, na Čurkarijadi. Vrhunec dogodka je pokušina ocenjenih čurk, ki poteka kot odprta kuhinja, kjer je obiskovalcem na voljo neomejena količina čurk, zelja in odlična kogovska vina.“

Čurkarijada je potekala v stilu odprte kuhinje, kjer je bila obiskovalcem na voljo neomejena količina čurk, zelja in odlična kogovska vina. Čurke je že v četrtek ocenila strokovna komisija v kateri so bili: Peter Pribožič, Irena Kos (KGZ Celje) in Frančka Lebarič (KGZ Murska Sobota) ter komisija potrošnikov, ki so jo sestavljali mag. Vita Štefančič Mlakar, Ciril Rotar, Vanja Mramor in Dragica Florjanič. Na ocenjevanju je letos sodelovalo 15 proizvajalcev, ki so prinesli skupno 25 vzorcev čurk (4 bele, 7 sivih in 14 črnih). Podelili so 12 zlatih, 10 srebrnih, 3 bronasta priznanja in eno priznanje za sodelovanje. Predsednik strokovne komisije, Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Obiskovalci Čurkarijade na Kogu so lahko poskušali različne kašnate klobase različnih slovenskih pokrajin. Največ je bilo seveda domačih, prleških, nekaj tudi od drugod. Svoje izdelke je med drugim predstavil tudi podžupan občine Domžale, Borut Ernestl.

Šlo je tudi za glasbeni dogodek, saj so nastopile domače folklorne in glasbene skupine. Sočasno je potekala otroška čurkarijada, kjer sta za aktivnosti skrbela Center za družine Ormož in Mladinski center Ormož, ki delujeta pod okriljem Ljudske univerze Ormož. Vstopnica je bila tudi srečka za živega prašiča. Dobil ga je obiskovalec iz Maribora. Na stojnicah so lokalni ponudniki ponujali svoje izdelke. Na prireditvi so bila podeljena priznanja in nagrade 16. likovnega natečaja »Gudeki s Koga«. Na Čurkarijadi je bil prisoten tudi društveni mesar Matjašek I. Kogovski, ki pomen čurk in kolin zastopa širom po Sloveniji in v tujini.

Izraz čurka (kašnata klobasa) se uporablja na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja. Poznane so bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. Izdelava čurk ali kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah, so poznane tako po tipičnih mesnih, kakor tudi kašnatih klobasah. Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava le-teh razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in glede na obliko nadeva. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost. Za potrošnike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani. Kot zanimivost: čurka ima tudi svojo himno, avtor besedila je prleški pesnik Marko Kočar, poje jo prleški kantavtor Tadej Vesenjak.

Dogajanje na Kogu se je nadaljevalo tudi včeraj (nedelja), ko se na Kog podajo številni romarji, saj je v tamkajšnji cerkvi potekala romarska sv. maša za žive in pokojne živinorejce, zlasti prašičerejce ter zdravje pri živini. Obenem je bilo srečanje cerkvenih pevskih zborov, ki so skupaj zapeli. Ob tem je popoldan potekalo še proščenje na kogovski tržnici, dobrote lokalnih ponudnikov na stojnicah, srečanje vozil Steyer kluba Kog in starodobnikov… V sredo, 17. 1. 2024 ob 9. uri bo Antonovo tekmovanje v pikadu Društva upokojencev Zarja Kog v dvorani KS Kog. V soboto, 27. 1. 2024 ob 14. uri bo Antonov turnir v malem nogometu v sodelovanju s Športnim društvom Kog v telovadnici OŠ Kog.

Prireditve na Kogu se sicer vsako leto zvrstijo okrog praznika sv. Antona Puščavnika, svetnika, ki goduje 17. januarja. Je zavetnik živinorejcev, mesarjev in živine. Tako člani društva „Antonovanje na Kogu“, ob godu svetnika ohranjajo stare običaje in v praznovanje vključujejo čim več počasi že izumrlih navad iz preteklosti.

Rezultati:

Zlate medalje (od 19 do maksimalno 20 točk), črne čurke: Gospodinjstvo Franjo Šlebnik (Šalovci), Kmetija Renata Požgan Bubek (Godeninci), Domačija Žinko (Libanja), Kmetija Sever (Cven), Kmetija Kolarič (Obrež), Kmetija Drnovšek (Domžale); Siva čurka: 1. Kmetija Sever (Cven), Domačija Žinko (Libanja), Davorin Rakovec (Vinski Vrh), Kmečka sirarna in predelava mesa Perc (Vodranci); Bele čurke: Domačija Žinko (Libanja) in Kmetija Renata Požgan Bubek (Godeninci).

Nagrajenci – zmagoavlci 16. likovnega natečaja „Gudeki s Koga“

Ocenjevalna komisija: Marija Klemenčič (likovno področje), Nevenka Korpič (umetniško področje), Sonja Kamplet Rotar (Društvo Antonovanje na Kogu).

Kategorija vrtec: Karina Ros, 5 let (Vrtec Cven); Kategorija I. triletje OŠ: Matija Cimerman, 6 let (OŠ Ormož); Kategorija II. triletje OŠ: Rafael Plemenič, 9 let (POŠ Kog); Kategorija III. triletje OŠ: Gal Puklavec, 13 let (OŠ Središče ob Dravi)

Kaj je sploh čurka?

Čurka je na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja ime za kašnato klobaso. Glede na vsebino nadeva poznamo bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. Pri belih čurkah je to prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja. Siva čurka je kašnata klobasa, ki ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj, lahko tudi manjši dodatek prosene kaše ali riža. Poleg tega so lahko dodani ocvirki, del kuhane glavine ali pljuč. Črna čurka, v Sloveniji je zanjo najbolj razširjen izraz krvavica, je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki.

Izdelava kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Po posameznih vaseh in pokrajinah se razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in obliko izdelka. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost, ki je v času, ko se vse več govori o domači hrani, o poznavanju njenega izvora in oskrbe na lokalnem nivoju, nedvomno vedno bolj zanimiva tudi za potrošnika.
Namen ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas na Čurkarijadi na Kogu je ohranjanje tradicije in vzpodbujanje izdelave kašnatih klobas, ki daje sodelujočim kmetijam možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

Na jedilniku se čurke postrežejo poleg kisle repe in kislega zelja. Za vse udeležence in obiskovalce čurkarijade je pripravljena tudi pokušnja čurk posameznih kmetij, ki so sodelovale na ocenjevanju s svojimi izdelki. Čurkarijada na Kogu na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja, sodelujočim kmetijam v ocenjevanju čurk pa nakazuje tudi možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prek organizacije ocenjevanj, pokušenj, organizacije prireditev in promocije se ta del dediščine slovenskega podeželja ohranja tudi poznejšim rodovom. Predvsem pa je pomembno, da tako ohranjamo čut za domačo, sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki je kakovostna in dobra.