Reka Ščavnica, ki v vsem svojem 56 km dolgem toku, od izvira v Zgornji Velki do izliva v reko Muro pri Gibini, nekoč je tekla v nravnem toku, z meandri oz. ovinkih, je bila v letih 1984 in 1986 regulirana. Regulacija je bila izvedena od izliva v reko Muro do mostu v Spodnji Ščavnici. K sreči takrat niso nadaljevali z regulacijo zgornjega dela reke, saj s tem so obvarovali znameniti več kot 400 – letni Niderlov hrast v Spodnji Ščavnici, ki bi zagotovo, zaradi poglobljene bližnje struge, utrpel posledice.
In zakaj je prišlo do regulacije reke Ščavnice, delno tudi njenih pritokov? Reka teče po dolini, ki ji zato pravijo Ščavniška dolina. Ob reki se nahajajo ravna polja, nekoč tudi travniki. Ti so danes vse redkejši, kajti spremenjeni so v njive, kjer rastejo poljščine, predvsem koruza in žita. Ker so pred regulacijo dolini vsako leto, včasih celo večkrat na leto, pretile poplave, so se odgovorni za kmetijstvo odločili za regulacijo reke, katero so spremenili v »kanal«. S tem so na tem področju odpravili nevarnost poplav. Kot pisec, se jih sam dobro spominjam, saj so starši imeli travnik, ki je segal do obale Ščavnice pri Žnuderlovi domačiji ali znameniti Rožmanovi slatini, katero so z regulacijo Ščavnice uničili. Večkrat se je zgodilo, da je voda, ki je prestopila strugo, nam odnesla plaste sena in smo tako ostali brez krme. Pojavljanje travnikov pa je bilo tudi koristno, saj je to bilo naravno gnojenje. Trava na našem travniku, tudi na drugih, na poplavljenem območju, je bila velika, zato in smo pridelali veliko krme.
Pred nedavnim smo v Spodnjih Ivanjcih zazrli pogled na strugo Ščavnice, ki so jo s stroji razširili ali bolje rečeno očistili grmovja. To je bilo nujno, saj je bila struga zaraščena in so se v strugi pojavili »zamaški«, ki so preprečevali tok vode. Ob tem pa so tok vode s svojimi zajezitvami preprečevali tudi bobri, ki so se množično razširili tudi na področju Ščavnice in njenih pritokih. Veliko bobrišč (domovanja bobrov) je tudi ob Negovskem jezeru, kjer so s svojo dejavnostjo uničil več kot 100 kubičnih metrov bukovih dreves, ki rastejo ob obali jezera. Kot kaže slika je sedaj Ščavnica le goli kanal. Kako daleč so potekala dela, verjetno do okoslavskega mosta, mimo Tohovih, nismo raziskovali. Naj povemo, da kmetje, ki imajo ob strugi reke Ščavnice parcele plačujejo sredstva za vzdrževanje tega vodotoka.
Vredno je zapisati, da so na področju od Sv. Jurija do Spodnje Ščavnice ohranili tri odseke stre struge reke Ščavnice: ob Lenčovem mlinu v Lastomercih, sedaj je njegov lastnik Jože Kramberger, ob Tohovem mlinu v Očeslavcih, kjer so staro strugo poimenovali Mlinščica, ter del starega toka v Žihlavi, ki so jo ribiči poimenovali Otok ljubezni. Tam imajo ribiči RD Radgona, Podružnica Videm, lep ribiški dom, kjer se odvijajo razna druženja in prireditve.
P.s.: Sedaj čakamo še, kaj bodo o početju s Ščavnico rekli naravovarstveniki, ribiči, lovci… (L.K.)
Čiščenje struge reke Ščavnice iz Sp. Ivanjec proti Okoslavcem (Fotografije: Ludvik Kramberger)