Lovec jim je praktično na hišnem pragu ustrelil hišno ljubljenko, kar bo v družini Gumzej gotovo spremenilo življenje; Lovci trdijo, da je vse zakonito zaradi afriške kuge
Res je sicer, da je smrt koga izmed svojcev najbolj boleča med vsemi nami, a tudi nenadna in nepotrebna smrt hišnega ljubljenčka, mnoge hudo prizadene in so bolečine tistih, ki so žival imele rade in z njo živele, posebej hude. V to se je prepričala Suzana Gumzej iz vinorodnih Zbigovcev, dober streljaj nad Gornjo Radgono, ki nam je včeraj zjutraj pisala na uredništvo in prosila za objavo članka, ker išče pravico za Azro. Njeno mini ameriško pujso Azro je namreč v nedeljo ustrelil lovec, ker da jo je zamenjal za divjo svinjo. „Moja bolečina ob izgubi moje ljubljenke je nepopisna. Bila je kot družinski član. Celo spala je pri meni v postelji,vse sva počele skupaj. Komaj leto dni je bila stara. Rada bi, da ljudje razumejo da so pujski zelo pametni in kar je še najbolj važno, da so prav tako čuteča bitja kot ljudje in tudi živali imajo duše le da cerkvene skupnosti poneumljajo ljudi in manipulirajo z njimi ne samo v tem pogledu ampak v marsičem, nekateri pa jih slepo sledijo. Ampak to je lahko tema za drugo zgodbo. Rada bi da ljudje vedo za Azrino življenjsko zgodbo, ker je to najmanj kar si zasluži in rada, bi da bi se lovci zavedali njihovih napak pri delu in bi v bodoče bili bolj pazljivi, se prepričali kaj streljajo, čeprav se tudi z njihovim početjem ne bom nikoli strinjala. Imam še veliko besed, ki jih rada izlila na papir in veliko njenih slik, a so bolečine prevelika.“
Ob tem je velika ljubiteljica živali Suzana povedala, kako hudo je bilo doma, kjer so vsi domači jokali, kot da bi dobesedno izgubili družinskega člana, kar je Azra bila za vse domače. Najmlajši član niti ni mogel v šolo, saj je bil šokiran, enako si je tudi sama vzela dopust, ker se ni mogla pojaviti med sodelavci v Vojašnici Murska Sobota, kjer je zaposlena. „Kako naj grem v službo, ko nam je nevestni lovec v nedeljo pokvaril dan, teden, mesec…, in gotovo bomo vse življenje pomnili prvi dan letošnjega decembra, nedeljo, 1.12., ko je prijetno nedeljsko popoldan zaznamovala tragedija, ker je lovec ustrelil našo ljubljenko Azro, pred očmi mojih treh otrok,snahe mene in mojega moža. Krvava revica je takoj umrla, saj so jo šibre poškodovale vitalne organe. Samo 68 metrov stran od naše domačije in točno po tej poti moji otroci gredo v šolo, iz šole in na sprehod. Gre za privatno zemljišče družine Špindler, kjer se je lovec Žunko z avtom ustavil na cesti in streljal po moji Azri, ponavljam samo 68 metrov stran od mojega posestva, saj so policisti tudi izmerili razdaljo, kajti nemudoma sem poklicala policiste in ostale ustrezne službe,“ je za Slovenske novice razlagala Suzana, ki ne misli odnehati, saj kot pravi: „Zahtevam pravico za našo majhno, 35 kg težko Azro, katero nikoli ne bomo pozabili. Umrla je nič kriva in dolžna. Zato si želim in zahtevam zaščito tega ozemlja brez da bi lovec sploh gledal po tej površini kaj šele streljal. Želim in bom dosegla, tako ali drugače, da ta lovec nikoli več ne bo streljal na nedolžno živo bitje.“
V nadaljevanju pa: „Želim, da mu vzamejo orožje in ga vržejo iz lovske družine, ker očitno niti ni sposoben, da bi upošteval zakone kaj šele razločil kaj strelja, saj je dokazal kakšen odnos ima do lovstvo, misli da lahko dela kaj se mu zahoče. Ja mogoče res ampak bo za to odgovarjal. Nočem njegovega denarja, želim pa da bo pravici zadoščeno. Tukaj se ne bi več lovilo in streljalo, tukaj živimo in se gibljemo jaz in moja družina. Če ne bomo ničesar dosegli po dogovoru s starešino LD in lovskim inšpektorjem, bom po pravico šla na sodišče. Jaz imam svoje zahteve od katerih ne odstopam, za varnost moje družine in mojih domačih živali, ki so prav tako enakovredna in čuteča bitja kot ljudje. Nismo spali celo noč, je bilo v nedeljo preveč stresa, in sem z najmlajšim sinom včeraj morala k zdravniku ker se nenehno joče kako je videl ko so ustrelili Azro. Rekel je, da po tej poti nikoli več ne gre v šolo in ker se bo vedno spominjal, kaj se je na tej poti dogodilo naši cartiki, enakovrednemu družinskemu članu,“ je še dodala pogumna mama Suzana.
O žalostnem dogodku za člane družine Gumzej, smo se pogovarjali tudi z lovcem Dragom Žunkom, ki je Azro ustrelil. Dejal nam je, da se ne čuti krivega, kar da zaradi nevarne Afriške prašičje kuge, imajo navodila ustreliti vse divje prašiče, ki so v naravnem okolju, kjer da ogrožajo domače prašiče. „Nimam se komu opravičevati, in sploh ne vidim vzroka, zakaj bi, kajti s kolegom sem med lovom ugotovil, da je v naravi, več kot 200 metrov stran od hiš, črn divji prašič težek vsaj 60 kg. Kako naj bi vedela, da gre za hišnega ljubljenčka, in da ne gre za žival, ki ogroža druge živali oz. domače prašiče. Zato sva se z lovskim kolegom odločila, da ga ustrelim,“ nam je povedal izkušeni lovec Žunko, ki je dodal, kako ga veseli, da so na kraj nemudoma prispeli policisti in nekatere druge osebe. V Lovski družini Gornja Radgona, katere je član Žunko, so o zadevi bili takoj obveščeni in so odgovorni člani bili prisotni pri „mučnem reševanju zadeve“, a so z izjavami zadržani. Starešina družine, ki mimogrede ta konec tedna praznuje 75-letnico obstoja, nam je povedal, da bodo počakali, kaj bodo povedale uradne službe, policija, ter veterinarska in lovska inšpekcija. Je pa tudi potrdil, da imajo na terenu več težav z divjimi prašiči, zato tudi zahteve domačih prašičerejcev, da jim pomagajo pri morebitni širitvi afriške prašičje kuge.
Glede trditev lovcev o nevarnosti širitve afriške prašičje kuge, pa so na Upravi za varno, hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) potrdili, da je Državno središče za nadzor bolezni 17. oktobra letos sprejelo sklep o ukinitvi območja z visokim tveganjem, vzpostavljenem julija 2023 zaradi primera afriške prašičje kuge (APK) pri divjem prašiču na Hrvaškem. Kljub temu, zaradi širjenja bolezni v EU je stopnja ogroženosti še vedno visoka, so dodali.
