V Sloveniji v letu 2022 praznuje okrogle jubileje 170 prostovoljnih gasilskih društev
Po podatkih Gasilske zveze Slovenije je trenutno v Sloveniji 1.345 prostovoljnih gasilskih društev, v katera je vključeno preko 165.000 članic in članov, med katerimi je blizu 50.000 operativcev in skoraj 40.000 mladih gasilcev. Prvo prostovoljno gasilsko društvo v Sloveniji je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki. PGD na posebni način obeležujejo jubileje deljive z 10. V letu 2022 je v vsej Sloveniji takih društev kar 170. Najvišji jubilej – 150 letnico bo praznovalo pet društev (Ljubljana Vič, Radeče pri Zidanem Mostu, Dolenja vas v občini Ribnica, Slovenska Bistrica in Slovenj Gradec). Tudi posamezne občinske in medobčinske gasilske zveze po Sloveniji na posebni način obeležujejo okrogle jubileje. Po podatkih GZS, na območju Slovenije deluje 120 gasilskih zvez in 17 gasilskih regij. V letu 2022 bodo praznovali okrogle jubileje Gasilska zveza Črnomelj, GZ Križevci pri Ljutomeru in GZ Loška Dolina.
Na območju Pomurja bo v letu 2022, od skupno 243 PGD, praznovalo okroglo obletnico svojega delovanja kar 36 društev. Od tega jih je šest z območja Upravne enote Gornja Radgona. Najvišji jubilej v letu 2022 bo v Pomurju praznovalo pet društev, in sicer iz Gasilske zveze Gornja Radgona: PGD Apače, PGD Gornja Radgona, PGD Orehovci in PGD Žepovci, ter iz Gasilske zveze Murska Sobota, PGD Murska Sobota. Sicer pa bodo iz območja Upravne enote Gornja Radgona okrogle jubileje v letu 2022 še obeležili gasilci iz Slaptincev – 100 let ter gasilci PGD Selišči – Kupetinci in PGD Kapela 90 let. Na območju Pomurja je bilo prvo gasilsko društvo ustanovljeno v Ljutomeru, leta 1871. V letu 1873 sta bili ustanovljeni gasilski društvi v Lendavi in v Žibercih v Apaški dolini, ki bosta 150-letnico obeležili v letu 2023. V letu 1880 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo v Veržeju…
Razvoj gasilstva v Sloveniji
Organizirano gasilstvo v Sloveniji se je začelo davnega leta 1869, torej pred 153 leti, čeprav so začetki gasilstva še mnogo starejši. Prva resnejša pobuda, da bi ustanovili društvo, ki bi skrbelo za gašenje požarov, je nastalo v Ljubljani po velikem požaru v Cukrarni leta 1858. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, naslednje leto v Ljubljani, nato pa še v Laškem, Ptuju in Mariboru. Ustanovljene so bile tudi deželne gasilske zveze, ki so se po nastanku Kraljevine Jugoslavije (1919) preoblikovale in združile v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana. Na območju današnje Slovenije je že leta 1927 delovalo 580 društev z 20.000 gasilci, leta 1937 pa že 942 društev s 30.000 gasilci. Po drugi svetovni vojni, ko je bila leta 1949 ustanovljena Gasilska zveza Slovenije, je bilo v Sloveniji že 54.697 gasilcev. Število gasilcev je do leta 1990 ves čas naraščalo, tega leta pa je doseglo število približno 134.000 registriranih gasilcev v 1.344 društvih. Do ustanovitve prvih poklicnih enot je bilo gasilstvo ves čas svojega razvoja le prostovoljna dejavnost.
Zgodovinski dogodki na območju današnje države Slovenije so povzročili različen razvoj gasilstva na posameznih delih nacionalnega ozemlja. Razlike v razvoju so nastale po prvi svetovni vojni, ko je večji del nacionalnega ozemlja Slovenije predstavljal Dravsko banovino v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, manjši (zahodni del) pa je bil del države Italije. Italijanska država je leta 1928 s t.i. Gentilijevim zakonom ukinila vsa tedanja društva, tako tudi gasilska, in gasilska dejavnost je prešla v okvir državnih institucij (Corpo Provinciale Pompieri del Vigili del Fuoco). Gasilci so bili le poklicni, na posameznih, praviloma odročnih območjih (na primer v Čepovanu), pa so bile organizirane rezervne enote obveznikov. Po priključitvi Primorske k matični domovini, leta 1947, se je začela društvena dejavnost na Primorskem ponovno razvijati. Začela so nastajati tudi gasilska društva, vendar teh društev ni bilo več toliko kot prej…(F.K.)
