Policisti z včerajšnjim dnem, pred začetkom najbolj prometno obremenjenega dela poletja, ne opozarjajo le na nevarnosti, temveč udeležence v prometu pozivajo tudi k spremembi navad. Začenjajo namreč kampanjo #častnaprometna, s katero jih nagovarjajo, naj izberejo svojo obljubo za varnejše ravnanje v prometu in se je (vsaj julija) tudi držijo.
Po besedah Roberta Vehovca, vodje Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, so poletni meseci z vidika prometne varnosti med najbolj tveganimi obdobji leta. “Dopusti, daljše poti, gostejši promet, vročina, utrujenost in večja sproščenost pogosto razkrijejo tudi naše vsakodnevne prometne razvade – prehitro vožnjo, uporabo telefona med vožnjo, nestrpnost, vožnjo pod vplivom alkohola ali občutek, da znano cesto obvladamo bolje, kot jo v resnici. Z novo kampanjo pa želimo julija in vse poletje te prometne razvade spreminjati v dobre navade,” je poudaril na današnji predstavitvi.
“Zavedamo pa se, da dobronamerna sporočila ne bodo dosegla vseh, zato bo policija tudi v poletnih mesecih nadaljevala z nadzori prometa, ki bodo usmerjeni v najpogostejše dejavnike tveganja za nastanek najhujših prometnih nesreč, s čimer bomo prav tako prispevali k čim boljši prometni varnost,” še dodaja vodja Sektorja prometne policije.
Zakaj dati svojo #častnoprometno?
Ker prometna varnost ni odvisna samo od nadzora, opozoril in pravil, temveč tudi od vsakodnevnih odločitev vsakega posameznika. S #častnoprometno vabimo udeležence v prometu, da izberejo svojo prometno obljubo in se je držijo vsaj v juliju. Lahko je to obljuba, da bodo vozili počasneje in med vožnjo ne bodo uporabljali telefona, da bodo na pot odšli pravočasno in spočiti, da ne bodo sedli za volan pod vplivom alkohola, da bodo bolj pozorni na motoriste, kolesarje in pešce ali pa da bodo v prometu preprosto bolj potrpežljivi.
Kampanja uporablja tudi šaljive prometne značaje, kot so Moto Gonzales, Reaktivec, Degustator, Multipraktik, s katerimi se lahko vsak prepozna v svojih ravnanjih na cesti – ko hitimo, zamujamo, med vožnjo uporabljamo telefon, počnemo več stvari hkrati ali postanemo preveč samozavestni. Namen teh značajev ni zmanjševanje resnosti prometne varnosti, temveč lažje prepoznavanje navad, ki jih lahko spremenimo. Prav te vsakdanje razvade so namreč pogosto tiste, ki povečujejo tveganje za prometne nesreče. Kampanji se pridružujejo tudi številni znani posamezniki, ki bodo s svojo #častnoprometno k odgovornemu ravnanju v prometu pozvali tudi druge.
Svojo obljubo lahko oddate na spletni strani: #ČASTNAPROMETNA (https://tally.so/r/yP7XN8)
Statistični podatki potrjujejo, da julij zahteva posebno previdnost
Statistični podatki policije kažejo, da so poletni meseci za udeležence v cestnem prometu zelo zahtevni. Leta 2025 je bilo poletje posebej tragično. V juniju, juliju in avgustu je na slovenskih cestah umrlo 50 udeležencev cestnega prometa, kar je več kot polovica vseh umrlih v letu. Posebej je izstopal julij, ko je življenje izgubilo 25 udeležencev, največ v zadnjem desetletnem obdobju.
Med najpogostejšimi vzroki najhujših prometnih nesreč tudi poleti izstopa neprilagojena hitrost. Pogosto se ji pridružijo še nepravilna stran oziroma smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti, prekratka varnostna razdalja, uporaba mobilnega telefona, utrujenost, zmanjšana zbranost, neuporaba varnostnega pasu ali zaščitne čelade ter vožnja pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi.
Kot opozarja Robert Vehovec, “lahko kombinacija vseh teh dejavnikov odločilno vpliva na nastanek prometnih nesreč ali na posledice v teh nesrečah. Temu neizprosno pritrjuje tudi prometna statistika. V lanskem letu je namreč samo v juliju na slovenskih cestah življenje izgubilo 25 oseb, zato smo 1. julij namenoma izbrali za začetek preventivne kampanje #častna prometna.”
“V vseh treh poletnih mesecih lanskega leta je sicer umrlo kar 50 oseb, kar je več kot v preostalih devetih mesecev skupaj.
Na pot pravočasno, spočiti in zbrani
Policisti udeležencem v prometu svetujejo, naj se na pot odpravijo pravočasno, spočiti in zbrani. Pred odhodom naj preverijo prometne informacije, računajo na morebitne zastoje in si za pot vzamejo dovolj časa. Hitrost naj prilagodijo omejitvam, razmeram na cesti, gostoti prometa in svojim sposobnostim. Med vožnjo naj ohranjajo ustrezno varnostno razdaljo, ne uporabljajo mobilnega telefona, dosledno uporabljajo varnostni pas oziroma zaščitno čelado in nikoli ne vozijo pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi.
Posebej pomembna je pozornost do ranljivih udeležencev – motoristov, kolesarjev, pešcev, voznikov e-skirojev in mopedistov. V poletnih mesecih jih je na cestah veliko več, zato morajo biti vozniki nanje še bolj pozorni, strpni in predvidljivi.
Preventiva in nadzor se dopolnjujeta
Policija bo tudi v poletnih mesecih nadaljevala z nadzori, ki bodo usmerjeni v najpogostejše dejavnike tveganja za nastanek najhujših prometnih nesreč. Posebna pozornost bo namenjena hitrosti, alkoholu in drugim psihoaktivnim snovem, uporabi mobilnih telefonov, varnostni razdalji, uporabi varnostnega pasu in zaščitne čelade ter varnosti ranljivih udeležencev.
Poleg tega bo policija aktivna tudi pri urejanju prometa na avtocestah – predvsem na odsekih, kjer potekajo dela, zato je Vehovec ob tej priložnosti opozoril še na odgovorno ravnanje vseh, ki bodo v poletnih mesecih potovali po slovenskih avtocestah. Tudi v tem primeru gre namreč za odgovornost nas do sebe in do drugih, da varno pridemo skozi odseke, na katerih potekajo dela, in s tem omogočimo čim bolj varno in tekoče odvijanje prometa in povečamo možnosti, da vsi pridemo varno na cilj.
A prometna varnost se ne začne šele pri policijskem nadzoru. Začne se pri vsakem od nas – pri odločitvi, da ne bomo hiteli, da ne bomo vozili pod vplivom alkohola, da bomo telefon med vožnjo pustili pri miru in da bomo bolj pozorni do drugih udeležencev. Zato policisti vse udeležence v prometu vabimo: pridružite se kampanji #častnaprometna, izberite svojo obljubo in skupaj naredimo nekaj za varnejše poletje na cestah.
Si z nami? Daj svojo #častnoprometno! (https://tally.so/r/yP7XN8)
Statistični podatki po posameznih policijskih upravah potrjujejo poletna tveganja
Na cestah Policijske uprave Celje je bilo lansko poletje posebej zahtevno. Med junijem in avgustom 2025 je v 12 smrtnih prometnih nesrečah umrlo 16 oseb. Junija sta v dveh prometnih nesrečah umrli dve osebi, julija je v sedmih prometnih nesrečah umrlo 11 oseb, avgusta pa so v treh prometnih nesrečah umrle tri osebe. Med vzroki so izstopali nepravilna stran oziroma smer vožnje, neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. Med umrlimi je bilo pet voznikov motornih koles, pet potnikov v kombiniranem vozilu, dva voznika osebnih avtomobilov, dva e-kolesarja ter po en pešec in mopedist.
Na območju Policijske uprave Koper po številu smrtnih prometnih nesreč izstopajo meseci maj, junij in julij. V tem obdobju se zgodi približno polovica vseh smrtnih prometnih nesreč. V zadnjih dveh letih je v teh treh mesecih umrlo devet oseb, kar predstavlja polovico vseh smrtnih žrtev v prometu na območju PU Koper. Med devetimi umrlimi je bilo kar pet voznikov oziroma potnikov na motornih kolesih.
Na območju Policijske uprave Kranj smo med letoma 2023 in 2025 vsako leto obravnavali nekoliko več prometnih nesreč. Največ smo jih obravnavali v poletni turistični sezoni, od junija do avgusta. Lani junija smo jih obravnavali 223, julija 210 in avgusta 208. Število umrlih v prometnih nesrečah se je zmanjšalo, povečalo pa se je število hudo in lahko telesno poškodovanih. Leta 2023 je v prometnih nesrečah umrlo 12 oseb, v letih 2024 in 2025 pa po 7. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je bil v vseh treh letih nepravilni premik z vozilom, sledila je neprilagojena hitrost. Največ nesreč smo obravnavali ob petkih in ponedeljkih, v časovnem intervalu med 9. in 18. uro. V približno četrtini vseh obravnavanih prometnih nesreč so bili udeleženi tuji državljani.
Na območju Policijske uprave Ljubljana so policisti do 30. junija 2026 obravnavali 13 smrtnih prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 14 oseb. V enakem obdobju lani je umrlo šest oseb, leta 2024 osem, leta 2023 pa deset. Po tri smrtne žrtve so bile v marcu, maju in juniju, po dve v januarju in aprilu ter ena v februarju. Med umrlimi je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (osem), dva pešca, med njima tudi otrok, poleg njih pa so umrli tudi voznik motornega kolesa, voznik električnega skiroja, voznik električnega kolesa in voznik štirikolesnika. Kot najpogostejši vzrok smrtnih prometnih nesreč izstopa neprilagojena hitrost, ki je bila ugotovljena v osmih primerih. Sledijo neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oziroma smer vožnje, v posameznih primerih pa tudi nepravilni premiki in odvzem prednosti pešcu na prehodu za pešce.
Tudi na območju Policijske uprave Maribor je bil julij 2025 eden najslabših mesecev v letu. Od devetih smrtnih prometnih nesreč so se tri zgodile julija, v njih pa sta bila udeležena dva voznika osebnega avtomobila in voznik motornega kolesa. Vsem tem nesrečam je bilo skupno, da so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti. Med petimi smrtnimi prometnimi nesrečami, ki so se zgodile lani poleti, so bile tri takšne, v katerih so povzročitelji vozili pod vplivom alkohola.
Na območju Policijske uprave Murska Sobota je bil julij 2025 glede na skupno število prometnih nesreč eden slabših mesecev v letu. Od treh smrtnih prometnih nesreč, ki so se zgodile lani, se je ena zgodila julija. V njej je bil udeležen voznik mopeda. Prometna nesreča se je zgodila zaradi vožnje po nepravilni strani oziroma smeri, povzročitelj pa je vozil pod vplivom alkohola.
Na območju Policijske uprave Nova Gorica posebno pozornost namenjajo varnosti voznikov motornih koles, saj so cestne povezave v Posočju in na širšem območju Severne Primorske v poletni turistični sezoni med motoristi zelo obremenjene. Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 82 motoristov, umrl je en voznik motornega kolesa, 25 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 36 pa lažje. V uvodnem delu letošnje motoristične sezone je bilo v prometnih nesrečah udeleženih že 31 motoristov, v enakem obdobju lani 21. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo motoristov izstopajo neprilagojena hitrost, nepravilna smer oziroma stran vožnje, nepravilno prehitevanje, neupoštevanje pravil o prednosti in neustrezna varnostna razdalja.
Na območju Policijske uprave Novo mesto smo v letu 2025, zlasti od junija dalje, zaznali izrazito poslabšanje prometne varnosti. Od 14 smrtnih prometnih nesreč se jih je sedem zgodilo v času povečanih prometnih obremenitev oziroma v turistični sezoni. V njih je umrlo sedem oseb: dva kolesarja, en potnik, dva voznika motornih koles in dva voznika osebnih avtomobilov. Kot vzroka sta izstopala nepravilna stran oziroma smer vožnje ter neprilagojena hitrost. V dveh primerih sta bila povzročitelja pod vplivom alkohola.
