Srečali so se sedemdesetletni dedki in babice, ki so pred 55 leti končali osnovno šolo
Kakor običajno so tudi letošnji pomladno – poletni dnevi kot naročeni tudi za različne izlete, pohode, ter srečanja in druženja, In ena takšnih srečanj in druženj so obletnice valete in mature, saj kot poudarjajo udeleženci, leta hitro letijo, da praktično ne moreš niti dojeti koliko smo že stari. In tako je bilo tudi na posebej prijetnemu srečanju v Piceriji in pivovarni Kostanj na Ptujski Cesti nedaleč od Gornje Radgone, kjer so se po kar 55 letih srečali nekdanji sošolci iz generacije 1962/70, iz Osnovne šole Gornja Radgona. Zbralo se je 35 nekdanjih sošolk in sošolcev, rojenih v letu 1955, ki so skupaj v treh razredih gulili klopi na radgonskem gradu, kjer je takrat bila šola.
Kot smo izvedeli na prijetnem srečanju ob dobri kapljici in kulinariki, se je nekaj nekdanjih sošolcev iz različnih vzrokov opravičilo, nekaj pa jih je že umrlo, saj večina, če ne vsi v letošnjem letu beležijo okroglih 70. Kot nam je povedal eden izmed organizatorjev srečanja Branko Kos, je vsako izmed druženj sošolcev nekaj posebnega, saj so vsi udeleženci ob vsakem novem srečanju „nekoliko starejši in mogoče z nekaj več kilogramov, a to nikogar ne moti.“ Tudi ob srečanju so se spominjali tudi tistih, ki jih žal ni več med njimi. Spominjali so se tudi različnih anekdot, in na ovenelih fotografijah ugibali kdo je kod izpred več kot pol stoletja, Takrat so sicer vsi otroci v šolo hodili peš, ne le iz samega mesta ob reki Muri, temveč tudi iz večine lepih naselij v okolici Gornje Radgone, oddaljenih od OŠ tudi pet in več kilometrov, po različnih pešpoteh in le redko gramoziranih cestah. Samo prvi šolski dan so jih spremljali starši, kot se spominjajo. Že naslednji dan so šli v šolo sami, pogosto v spremstvu starejših osnovnošolcev, saj sami poti do šole še prav niso poznali. Na poti v šolo in iz šole so doživeli različne dogodivščine, ki se jih z veseljem spominjamo še sedaj in so jih delili z vrstniki na srečanju.
Med kosilom in veselem druženju, so se prisotni spominjali še številnih drugih veselih in manj veselih dogodkov, hudomušnih iger, potegavščin, »lumparij« ipd. Tokrat niso govorili o aktualnih dogodkih, temveč so uživali ob obujanju spominov iz skupnega otroštva, ki so ga preživeli v OŠ. V tistih časih so bile zelo velike razlike med podeželjem in mesti, posledično so bile tudi razlike med znanjem takratnih učiteljev in učencev. Večina sošolcev se je vpisala v poklicne in srednje šole, nekateri so pozneje tudi doštudirali, nekaj se jih je odločilo za kmetovanje, ali se je hitro zaposlilo. Opravljali so različne poklice sedaj pa so skorajda vsi že v zaslužnem pokoju. Prisotni so izrazili tudi zadovoljstvo, da jih večina še po 55 letih ohranja prijateljske stike in dobro kondicijo. Želijo si tudi, da bi jih tudi na naslednjem srečanju, čez pet let bilo čim več zdravih in čilih. Med pogovorom s prisotnimi smo izvedeli tudi, da so udeleženci srečanja večinoma poskrbeli, da imajo uspešne družine, zlasti so ponosni na svoje uspešne otroke, katerim so omogočili tudi najvišje izobraževanje in usposabljanje, za katero oni nekoč niso imeli možnosti. Njihovi otroci pa so sedaj pomembni člani skupnosti…
Fotografije: B.K.