Člani prleško – slovensko goriške podružnice društva MS o svojem delu
V Domu starejših občanov v Gornji Radgoni so se na rednem letnem zboru sestali članice in člani Radgonske podružnice društva multiple skleroze (MS). Izrazili so zadovoljstvo nad narejenim v lanskem letu, še posebej na področju druženja, rekreacije, športa ter tudi skrbi za socialno ogrožene. Res je sicer, da je tudi njim nagajala pandemija covid-19, a so se vseeno nekako znašli. Izmed več kot 2000 ljudi obolelih z MS, ki trenutno živi v Sloveniji, in katero sestavlja 16 podružnic po vsej državi, je v Radgonsko podružnico včlanjenih 41 članic in članov z območja Prlekije in Slovenskih goric, torej iz 14 občin: Lenart, Ljutomer, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Apače, Sv. Trojica, Križevci, Razkrižje, Veržej in Gornja Radgona. Aktivnih je 29 članov, saj jih je 12 nepokretnih in so v celoti odvisni od tuje nege in pomoči pri vseh življenjskih opravilih. Posamezne aktivnosti v okviru programa, pa so si člani individualno izbirajo, glede na telesno pripravljenost, stopnjo invalidnosti, starost, predvsem glede na njihove individualne potrebe.
„MS prizadene predvsem ljudi v obdobju med 20 in 40 let vendar se je meja krepko spustila pod 20 in menim, da je prav to razlog, da se veliko ljudi, ki jim je diagnoza postavljena, ne včlani v društvo, saj se bojijo za svoja delovna mesta in druge vplive okolice, katere nas spremljajo. Povprečna starost naših članov je nekaj nad 52 let. Večina (32) članov MS Radgonske podružnice je, zaradi napredovanja bolezni, invalidsko upokojenih. Kot že vemo, je bolezen MS bolj pogosta pri nežnejšemu spolu, tako imamo v naši podružnici več koz tri četrt članic“, je podružnico predstavil njihov dolgoletni predsednik Milan Brenčič, ki je žalostno ugotovil, da tudi lokalne skupnosti na območju katerih delujejo, nimajo preveč posluha za društvo MS. Tokrat namreč iz občin ni bilo nobenega predstavnika, so pa se aktivno udeležili: namestnik predsednika Združenja MS Slovenije Edvard Rednak, referentka za Socialne programi ZMSS, Saša Mežek, viš.med.sest. na UKC Maribor, Melita Kokol, ter Tadeja Horvat iz Podružnice Dvorec Rakičan.
Sa samem zboru smo tudi slišali, da se vsako leto 30. maja zaznamuje svetovni dan MS, kronične avtoimunske bolezni, ki prizadene osrednji živčni sistem. Letošnja tema je povezovanje, kajti bolniki s to kronično boleznijo v času epidemije najbolj rabijo podporo. MS se pojavlja kronično ali v presledkih in odločilno vpliva na bolnikovo življenje. Pogosteje se pojavi pri nežnejšem spolu, sta sta približno dve tretjini žensk in tretjina moških, število obolelih pa narašča z oddaljenostjo od ekvatorja. Natančno število bolnikov z MS v Sloveniji ni znano, ocenjujejo pa, da jih je med 3100 in 3500, kar Slovenijo uvršča med države z visokim številom bolnikov s to boleznijo. Od vseh registriranih bolnikov se jih 60 odstotkov zdravi, kar nas tem področju postavlja v sam vrh EU. Kljub številnim raziskavam pa ostaja vzrok bolezni še vedno velika neznanka, opozarjajo strokovnjaki. Med dejavniki, ki vplivajo k večji možnosti za razvoj bolezni, so tudi genetika, preseljevanje, spol, starost, rasa in okužbe z virusi v fazi odraščanja. Simptomi bolezni so raznoliki, od zamegljenosti vida na eno oko, dvojnega vida, mravljinčenja in odrevenelosti, oslabelosti udov, motnje ravnotežja, značilno pa so tudi obdobja poslabšanja in izboljšanja.
„Strokovnjaki poudarjajo pomen celostne obravnave bolnikov ter zgodnjega diagnosticiranja in zdravljenja. V Sloveniji imamo sicer trenutno na voljo vse sodobne terapije, ki se uporabljajo v zdravljenju bolnikov z MS. Ker se bolnikom ob diagnozi podre svet, čustva jih preplavijo, strah, žalost, depresija, je prvi kontakt z zdravnikom po mnenju strokovnjakov zelo pomemben, da se ne predajo depresiji. Kako pomemben je ta stik, se je pokazalo v času epidemije covida-19, ko so bile ambulante za te bolnike zaprte. Ob svetovnem dnevu MS v razvojnem podjetju Biogen pozivajo ljudi, naj danes nadenejo nekaj “oranžnega”, da bi opozorili, kako pomembna sta zdravje in aktivni življenjski slog,“ je med drugim dejal Brenčič.
Združenja MS Slovenije je tudi letos pripravilo kar nekaj aktivnosti za pomoč članstvu, saj je MS še vedno neozdravljiva bolezen, čeprav je na tržišču veliko zdravil, vendar do sedaj vsa bolezen le lajšajo in upočasnjujejo napredovanje. Vsem bolnikom pa je v veliko pomoč Združenje MS, kjer izvajajo posebne socialne programe, ki omogočajo osebam z MS kvalitetno, samostojno in neodvisno življenje. „Z različnimi aktivnostmi pomagajo osebam z MS, da vzdržujejo čim boljše psihofizično stanje in ohranjajo stik z okoljem. Te programe izvajajo v različnih zdraviliščih in v okolju, kjer osebe živijo. Vse člane pa obveščajo o novostih zdravljenja in dogajanju v podružnicah s spletno stranjo in z interni glasilom. Z vodilnimi slovenskimi nevrologi in predstavniki drugih zdravstvenih strok so ob podpori podjetij, ki v Sloveniji omogočajo najsodobnejše terapije za obvladovanje MS, opozorili na pomen celostne obravnave bolnikov z MS, je dodal Brenčič, ki je na zboru, ki ga je vodila Nada Tomanič, članstvu poročal tudi o delu Radgonske podružnice v času covid-19.
„Radgonska podružnica se je tudi v letu 2021 prijavila na razpise vseh občin, ki spadajo pod naše okrilje. Sredstva dobimo za sofinanciranje programov, ki jih izvajamo v podružnici. Nekatere občine se sploh niso odzvale na naše programe, čeprav smo se pravočasno prijavili na razpise. Z vsemi občinami, katere spadajo pod radgonsko podružnico, navezujemo stike, vendar nam kljub temu niso namenile proračunskih sredstev. V Radgonski podružnici izvajamo tudi posebne socialne programe, za katere so seznanjene vse občine, kot so: program obnovitvene rehabilitacije in OZ za osebe MS, program poverjeništva, program posebnih socialnih pomoči osebam in svojcem z MS, program pomoči mlajšim obolelim z MS, športne aktivnost oseb z MS“, je dejal Brenčič, ki je dodal, da obnovitvene rehabilitacije izvajajo v Termah Topolšica, vendar tukaj imajo veliko pripomb na račun oseb v Termah. OR se še izvaja v Termah Laško, Zdravilišče Radenci in Termah Dobrna, pa tudi v Pacugu.
Omenjena je bila tudi družinska rehabilitacija, ki je namenjena predvsem članom in članicam, ter njihovim svojcem. Objekti ZMSS se nahajajo v Ankaranu, Podčetrtku in dva objekta na ozemlju Hrvaške, Funtana in Barbariga. Socialne pomoči v letu 2021 je bilo deležno 7 članov naše podružnice, 6 članov za nakup kurjave in 1 član za nakup ozimnice, in 1 enkratna denarna pomoč. Ker se člani Radgonske podružnice, poleg druženja, ki jim olajšuje življenje, veliko ukvarjajo s športom, je športna referentka Gustika Horvat članstvu poročala o novih lepih dosežkih njihovih članic in članov.
Strinjala se je, da so iz znanih razlogov v lanskem letu imeli bistveno manj tekmovanj, a so vseeno bili uspešni. Udeležili so se tekmovanj v streljanju z zračno puško v Ljubljani, v športnem ribolovu in balinanju v Mariboru, Odprtem DP invalidov v Kopru, 30. DP v parastrelstvu v Ljubljani, pikadu v Grosupljem in podobno. Izmed njihovih članov so največ vrhunskih rezultatov dosegli: Milan Brenčič, Igor Mohorko, Nada Tomanič, Suzana Rantaša in Monika Borko. Kot je povedala Horvatova, so še posebej ponosni na Suzano Rantaša in Igorja Mohorka, ki sta bila skupno druga med vsemi športniki MS, med 16 podružnicami pa so Radgonačni bili skupno peti…
