Kako je s praznovanju božiča v polpreteklem obdobju?
Številni nekoliko starejši državljani se še dobro spomnijo, da je leta 1952 takratna oblast v Jugoslaviji eden največjih krščanskih praznikov – božič črtala s seznama praznikov in dela prostih dni. Zakaj prav takrat, sedem let po drugi svetovni vojni – in zakaj do te mere brutalno, da so bili nekateri tedanji dijaki, ki niso spoštovali navodil, po katerih je bilo treba 25. decembra k pouku, celo izključeni iz šole? Takratna oblast je namreč želela nadomestiti praznovanje božiča s praznovanjem novoletne jelke. To je bil čas po resoluciji Informbiroja, v katerem je želela tudi slovenska politika potrditi, da za božjo voljo ni opustila marksistično – leninističnega koncepta in je po formalnem jugoslovanskem razkolu s Stalinom celo radikalizirala nekatere že pred tem vpeljane sovjetske zglede.
Prelom se je zgodil leta 1986, ko je 24. decembra tedanji nadškof in metropoliti dr. Alojzij Šuštar (1920-2007) po valovih Radia Ljubljana prvič v novejšem obdobju prebral božično poslanico. Z božičnim voščilom je slovensko in vso jugoslovansko javnost osupnil tudi takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (SZDL) Jože Smole (1927-1996), ki je zaradi tega dobil vzdevek Božiček. Božič je dela prost dan znova postal leta 1989 – dva dni pozneje je tedanja slovenska skupščina sprejela zakon o političnem združevanju in volitvah, omogočil je pluralno politično povezovanje ter svobodne in demokratične volitve. S ponovno uvedbo božiča kot dela prostega dne, je bil odpravljen nesmisel iz petdesetih let, s katerim je politika, po tistem, ko praznovanju božiča ni oporekala niti borcem narodnoosvobodilnega boja med vojno in ne sedem let po njej, pri ljudeh izgubila precejšen del svojega ugleda.
Dodajamo še ugotovitve, da v času ko se božič ni smel praznovati, na ta dan zaposleni verni niso smeli koristiti niti dopusta. Kljub temu pa so verni državljani v tistem času zelo častili božič. Cerkve so bile skoraj povsod polne še posebno pri polnočnicah. (F.K.)
ni bil dela prost dan, slavil je pa kdor je hotel. ne potvarjaj zgodovine