Svet in Slovenija danes obeležujeta svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. 27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Obletnica osvoboditve taborišča, ki je bilo največje in najhujše nacistično koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno in danes leži na ozemlju Poljske, se v svetu od leta 2006 obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.
Žrtev holokavsta se danes spominjamo po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Predsednik republike Borut Pahor je danes položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi, že v torek so v imenu predsednika vlade Janeza Janše spominski venec položili na judovskem pokopališču v Ljubljani. Predsednik republike je medtem že prejšnji teden obiskal Eriko Fürst, edino še živečo Judinjo iz Prekmurja, ki je preživela grozote taborišča v Auschwitzu, kjer je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V holokavstu je umrlo skupaj okoli šest milijonov Judov. V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih tudi 63.000 slovenskih internirancev. 12.000 se jih nikoli ni vrnilo.
Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na “pohod smrti”. Večina jih je umrla v mrazu, ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjosti Nemčije. Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških.
Holokavst je močno zaznamoval človeško zgodovino in zaradi nacistične in rasistične politike je izginilo približno šest milijonov evropskih Judov, umirali pa so tudi drugi po prepričanju nacistov manjvredni narodi in ljudje, kot so invalidi, homoseksualci, Romi, Sinti ter Slovani.
Predsednik Borut Pahor je ob današnji položitvi venca na judovskem pokopališču v Dolgi vasi opozoril, da so v zadnjih letih sovražni govor, nestrpnost in celo hujskanje k nasilju postali vse preveč normalen del našega življenja, kar je po njegovem nezaslišano, ter pozval k ohranitvi strpnosti in svobodomiselnosti. “Vsi mi, zlasti tisti, ki imamo javno besedo, se moramo vzdržati vsake besede in vsakega ravnanja, ki bi ga lahko kdo razumel kot žaljivo, kot sovražno ali celo hujskanje k nasilju. To je naša moralna in človeška dolžnost, tistih, ki sodelujemo v javnem življenju, pa tudi politična zavezanost,”je ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavstva povedal Pahor.
Le tako je po njegovih besedah mogoče ohraniti strpnost in svobodomiselnost, kjer lahko vsak pove svoje stališče, vendar tako, da ohrani dostojanstvo slehernega, da ohranimo sožitje ter si prizadevamo, da vse spore med nami in v mednarodni skupnosti rešujemo na miren način. Samo to zagotavlja mirno in varno prihodnost, je poudaril predsednik in spomnil na besede preživelega poljskega taboriščnika v Auschwitzu Mariana Turskega, ki je dejal, da vse to zlo ni padlo z neba, ampak je do njega vodilo veliko dogodkov, ki so vodili do moralnega dna 20. stoletja.
Pahor je zaželel trdnega zdravja prijateljici, kot je dejal, in edini še živeči Judinji iz Prekmurja Eriki Fürst, s katero sta prejšnja leta skupaj polagala vence, ter ženskam, ki so ga ob zadnjih obletnicah osvoboditve Auschwitza spremljala na slovesnosti.”Da bi po najboljših močeh javnosti sporočale grenke izkušnje, prepletene z neomajno vero, da lahko s primernim ravnanjem in dostojanstvom zavarujemo otroke, da se to ne bi ponovilo,”je dodal predsednik.
Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor je spomnil, da se je 26. aprila 1944, ko so prišli po večino lendavskih Judov, začel proces, ki je pripeljal do tega, da jih je ostala živa manj kot desetina. Ko so preživeli dojeli, kaj je bilo izgubljeno in da umrli nimajo grobov, so smeli postaviti spomenik le na dolgovaškem pokopališču. V državi pa še danes nimamo nobene druge točke, razen lendavske sinagoge, kjer se lahko teh dogodkov najbolj direktno spomnimo, je dejal Hajdinjak in se vprašal, zakaj po vseh teh letih še vedno nimamo točke spomina ne le na Jude, ampak na vse slovenske žrtve v holokavstu. Po njegovih besedah bi morala država končno že narediti ta korak. Lendavski župan Janez Magyar pa je spomnil, da so Judje dali Lendavi neprecenljiv prispevek in pečat ter da so kljub fizičnemu izbrisu ostali v spominu.”Spoštovanje njihove dediščine je eden temeljnih stebrov identitete Lendave, spoštovanje različnosti pa je v mestu vedno temeljilo na načelih vključevanja in strpnosti,”je poudaril
Papež: Spominjanje na holokavst pomembno zaradi možnosti ponovitve
Holokavsta so se spomnili tudi na svetem sedežu. Papež Frančišek je ob današnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta poudaril, da spominjanje pomeni tudi biti previden, ker se lahko takšne stvari ponovijo, poročajo tuje tiskovne agencije. Spominjanje je po papeževih besedah izraz človečnosti in civilizacije ter tudi pogoj za boljšo prihodnost v miru in bratstvu.”Spominjanje pomeni tudi biti previden, ker se lahko takšne stvari ponovijo. Začnejo se z ideološkimi predlogi o reševanju ljudstva, na koncu pa sta ljudstvo in človeštvo uničena,”je poudaril. in dodal je, da se je treba zavedati, kako se je”ta pot smrti, iztrebljanja in brutalnosti začela”.
