Ostro in zaskrbljujoče opozorilo stečajnega upravitelja JP Prlekija; Zaman so vsa evropska in državna sredstva ter ustavna pravica, če je v ospredju neumnost posameznikov
Če gre verjeti Borutu Sokliču, stečajnemu upravitelju nesrečnega „nedonošenčka“ Javnega podjetja Prlekija (JPP), v kar ne gre dvomiti, se prebivalcem osmih občin na desnem bregu reke Mure, ki zajema Pomurski vodovod – krak C, ne piše nič dobrega. V več kot uro trajajočem pogovoru z novinarji, je Soklič na sedežu podjetja v stečaju nanizal kar nekaj bolečih argumentov, zaradi katerih bi morali zazvoniti vsi alarmi glede zagotavljanja oskrbe s pitno vodo, še posebej je odmevalo njegovo opozorilo: „Če bi živel na območju Ljutomera, bi si 31.7.2024 naredil večjo zalogo pitne vode“. Žal pa je tudi to očitno naletelo na gluha ušesa prav tistih, ki so pripeljali do takšnega stanja, saj so župani petih izmed osmih občin, prepričani da so zadevo rešili po svoje. A to se bo pokazalo kaj kmalu, saj vroči dnevi, ko potrebujemo še več vode, tečejo vse hitreje in bliža se 1. avgust, ko se dobesedno ne bo „vedelo, kdo pije in kdo plača“.
Pravzaprav je omenjena ogroženost oskrbe s pitno vodo na področju občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje, Veržej, Sv. Jurij ob Ščavnici, Apače, Gornja Radgona in Radenci, je prisilila stečajnega upravitelja, da o zadevi opozori javnost, če ga že ne poslušajo nekateri župani in različni „svetovalci“ posameznih lokalnih skupnosti. Tako je Soklič podrobno in temeljito predstavil, kako bo po 31.7. s preskrbo s pitno vodo od Apaške doline, do hrvaške meje, saj desnemu bregu reke Mure, predvsem zaradi trmarjenja nekaterih lokalnih oblastnikov. Mnogi so se dicer veselili, ko je Evropska komisija odobrila veliko nepovratnih sredstev za ureditev sodobne oskrbe s pitno vodo, toda znova se je žal izpostavilo, da so zaman vsa evropska in državna sredstva, ter tudi ustavna pravica do vode, če je v ospredju neumnost posameznikov. In prav to je bil razlog za sklic novinarske konference, kjer je Soklič še posebej zažugal županom občin Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, nekoliko bolj prizanesljiv je bil do ostalih treh občin z območja UE Gornja Radgona. Med vrsticami so ostre strele stečajnega upravitelja še posebej letele na ljutomersko županjo, saj je največja prleška občina nosilna v projektu Pomurski vodovod – krak C. Kot je razvidno iz posebnega sporočila stečajnega upravitelja, ki je poleg novinarjem bilo posredovano tudi županom in drugim predstavnikom vseh osem občin, gre tukaj za ogroženost javnega interesa vseh prebivalcev osmih občin z območja upravnih enot Gornja Radgona in Ljutomer. Pet od osmih občin ustanoviteljic JPP v stečaju namerava s 1. avgustom oskrbo z vodo zagotavljati prek novoustanovljenega podjetja Prleška komunala. A stečajni upravitelj opozarja, da to do 2. avgusta ne bo izvedljivo, saj bi potrebovale premoženje podjetja v stečaju, ki pa do takrat še ne bo na voljo. Zato je Soklič občine ustanoviteljice opozoril, da bo podjetje z avgustom prenehalo izvajati javno gospodarsko službo oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode, če ne bodo jamčile za kritje morebitne izgube pri poslovanju. Kot je zatrdil, bodo 1. avgusta prekinili dobavo vode občinam Ljutomer, Križevci, Veržej, Razkrižje in Sveti Jurij ob Ščavnici. V pogovorih z njimi je namreč naletel na „nerazumnost in popolno nerazumevanje osnovnih pravnih dejstev.“ Po drugi strani, z občinami Gornja Radgona, Apače in Radenci imajo po njegovih besedah vzpostavljeno komunikacijo in delajo na tem, da bodo vso oskrbo, ki jo trenutno opravljajo zanje, prenesli na Javno podjetje Komunala Radgona. „Z občinami Gornja Radgona, Radenci in Apače imamo načelen dogovor in k temu se bomo zavezali tudi pisno, da bomo zanje izvajali storitve do takrat, ko bodo pripravljene za prenos poslovanja na drugo podjetje,“ je dejal Soklič. Po poročilih iz Gornje Radgone, JP Komunala Radgona pripravlja vse potrebno za prevzem upravljanja dela vodovodnega sistema, ki ima skupna vira v Podgradu in Segovcih in iz katerega se oskrbujejo uporabniki teh treh občin. Ne pričakuje pa, da bodo lahko prehod na oskrbo z vodo prek Komunale Radgona izvedli pred 1. septembrom.
Občine Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej pa so v skupnem sporočilu navedle, da bo s 1. avgustom vodo na območju teh štirih občin zagotavljalo novo podjetje Prleška komunala. Napovedale so tudi, da bodo vzpostavile korektno poslovno sodelovanje z občino Sveti Jurij ob Ščavnici. Novo podjetje je bilo ustanovljeno 17. junija letos, v register je bilo vpisano 5. julija in še nima zaposlenih, le direktorja. Soklič je dejal, da ni izvedljivo, da bi Prleška komunala 1. avgusta začela delovati, saj je za prenos poslovanja potrebnega več časa. „Objektov JPP jim ne smem izročiti sam od sebe. Potrebna je prijava izločitvene pravice, sledi preizkus terjatev in sklep sodišča,“ je dejal stečajni upravitelj, ki se je spraševal, kako bo Prleška komunala s 1. avgustom začela delati, če ne bo razpolagala z objekti, poleg tega je za delovanje črpalk potrebna elektrika, tako da je občine pozval k dogovoru. Opozoril je tudi na navedbe v dokumentih o ustanovitvi podjetja, da samovoljno in protipravno ravnanje občin pomeni odškodninsko odgovornost.
Kakorkoli že, lokalni oblastniki iz tega dela Prlekije in Slovenskih goric, so še enkrat znova potrdili, da ne morejo uspešno sodelovati niti pri tako pomembnih projektih, kot je nenadomestljiva voda. Zato je najbrž boljše, da nimamo še „druge“ stopnice lokalnega upravljana – regij, kjer bi se lokalni šerifi in drugi občinski veljaki najbrž pobili preden bi uskladili kakšen projekt pomemben za širše regijsko območje. Sicer pa, poleg bojazni, da bi se vodovodne pipe po 1. avgustu zaprle, bo za vseh osem omenjenih občin največja tragedija, če bo potrebno v Bruselj vračati „nepovratna“ sredstva, ki so bila usklajena na začetku reševanja problematike pitne vode od Trat do Gibine.
V nadaljevanju objavljamo skupni odziv občin Apače, Gornja Radgona in Radenci, na posredovano sporočilo za javnost, v katerem občine Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej, svoje občane obveščajo, da bo s 1. 8. 2024 na območju teh štirih občin vodo zagotavljalo novo podjetje Prleška komunala:
Občine Apače, Gornja Radgona in Radenci smo zaskrbljeni zaradi izjav in enostranskih odločitev nekaterih občin solastnic skupnega vodovodnega sistema C, ki je bil v pretežni meri izgrajen z sredstvi EU. Kot to same poudarjajo, je odgovornost za oskrbo s pitno vodo prav na občinah, ki smo tudi odgovorne za nastalo situacijo, tudi stečaj skupnega javnega podjetja.
Časa za iskanje krivcev in tudi odgovornosti za to bo še dovolj, sedaj pa se od občin pričakuje odgovorno in konstruktivno sodelovanje, tako med občinami solastnicami, kot tudi stečajnim upraviteljem, ki ima mandat sodišča. Infrastruktura vodovodnega sistema C, ki je še vedno pravno in tehnično gledano enovit sistem, je solastnina vseh osmih občin v idealnih deležih, kot so določeni v še vedno veljavnem Sporazumu sistema C iz leta 2016 in prav nihče od solastnikov si ne more jemati pravice na deležih brez soglasja ostalih.
Stavba in oprema ter ostala osnovna sredstva, so last skupnega podjetja JP Prlekija d.o.o. – v stečaju, za katero skrbi stečajni upravitelj in sodišče. Občine Apače, Gornja Radgona in Radenci smo sicer stališča, da se skupno premoženje razdeli po legi, kot je tudi v funkciji oskrbe s pitno vodo, vendar je za to razdelitev potrebno izpeljati ustrezne aktivnosti in postopke v skladu z veljavnimi predpisi, ki veljajo za ravnanje s premoženjem občin. Glede na navedeno pričakujemo od ostalih občin, da se pred sprejemanjem in objavljanjem enostranskih odločitev glede oskrbe s pitno vodo na svojem območju sporazumemo o prevzemu in upravljanju infrastrukture, ki je v solastnini, ki se mora izločiti iz stečajne mase v skladu z pravili stečajnega postopka, za kar mora stečajni upravitelj pridobiti tudi odobritev sodišča, enako velja tudi za stavbo in ostala osnovna sredstva podjetja v stečaju. S tem v zvezi poudarjamo, da vseh teh aktivnosti ni mogoče resno in odgovorno izpeljati do 1. 8. 2024, ter da je 1. 9. 2024 prvi možen rok za prevzem upravljanja in izvajanja oskrbe s pitno vodo na območju vodovodnega sistema C.
Ponovno pozivamo vse občine, da se vzdržijo enostranskih ravnanj in zavajanja uporabnikov in širše javnosti z objavljanjem nekorektnih informacij in iskanja krivcev in odgovornosti za nastalo situacijo samo pri drugih občinah, ter konstruktivno pristopijo k pripravi protokola in uskladitvi aktivnosti za prevzem upravljanja sistema, saj se bo le tako lahko zagotovila kvalitetna in nemotena oskrba s pitno vodo, kar je dolžnost občin.
