Starši so ponosi na svoje „gozdne fante“, so počitnice, namesto pri računalniki in igricah, preživeli v naravi in hkrati ustvarjali
Medtem, ko so nas v zadnjem času vse bolj polna usta o mladostniškem in medvrstniškem nasilju ter o tem, da otroci in mladostniki v večini ne počnejo nič drugega, kot so pri pametnih telefonih, računalnikih, igricah ipd., prihaja iz Prlekije pravo pozitivno nasprotje, kjer so starši več kot ponosni na svoje otroke. Dogajalo se je sicer v minulih počitnicah, a je zgodba iz okolice Središča ob Dravi, nedaleč od Ormoža, lahko „vzorčni primer dobre prakse“. Poletne počitnice so ponavadi čas, ko otroci radi dlje spijo, poležavajo, počivajo in neredko tudi kaj ušpičijo. „Vendar to letos ni veljalo za naše otroke. Oni so se odločili, da bodo njihove letošnje počitnice nekoliko drugačne. Prostega časa ne bodo preživljali pred ekrani in igricami, ampak aktivno in v naravi. Že minulo zimo so strnili glave in se odločili, da si bodo naredili gozdno hiško, kjer se bodo družili. Ko so postavili temelje za prvo hiško, so jim nepridipravi kmalu vse porušili, vendar fantom to ni vzelo motivacije in želje. Kmalu so našli novo lokacijo v gozdu v naselju z okoli 120 prebivalci Grabah. Lastnik jim je dovolil uporabo gozda in tako so Rok, Jan, Anže, Tai, Aljaž in Neo pričeli z gradnjo svoje »kučice«. Vsak dan po šoli so se dobili v gozdu in podirali drevesa, žagali, zabijali, sekali, konstruirali. Ni jih pregnalo slabo vreme, ne vročina. Sami so nabavljali material – žeblje, folije, žage, kladiva in ostal gradbeni material,“ nam je razlagala ena izmed ponosnih mamic Petra H.
Med počitnicami so budilke bile nastavljene na 6:30. Prava redkost za najstnike, kajne? Hitro oblačenje, umivanje zob, zbor ob 6:50. S kolesi so šli v trgovino po sendviče in pijačo, sledil je zajtrk v gozdu in akcija. Ob zajtrku so naredili plan dela za vsak dan sproti. In rezultat? Izpod pridnih rok naših fantov je tako v nekaj mesecih nastala prava, lepa lesena hiška, drvarnica, ja, tudi na wc so bodoči gradbinci in arhitekti pomislili in ga skonstruirali. V ta projekt so veliko vložili – truda, znoja, znanja, iznajdljivosti, potrpežljivosti, volje… Tudi skregali so se včasih, a vedno tudi nazaj pobotali. Kajti samo timsko delo vodi do velikih rezultatov, kakršen je bil tudi ta. „Proti koncu julija nas je starše v nabiralnikih pričakalo vabilo na svečano otvoritev hišice, ki je bila v soboto, 10.avgusta. Otvoritev so organizirali sami. Poiskali so sponzorja, ki jim je natisnil majice, starše so naprosili za pomoč pri pogostitvi, poskrbeli so za kažipote do lokacije hišice, napisali so govor ob otvoritvi. Pripravili so celo powerpoint predstavitev, svečan prerez traku in voden ogled hišice. Ni besed, ki bi jih uporabili, ko smo videli, kaj so naredili naši otroci. Kakšni mojstri so, če jim le damo priložnost in proste roke. Sposobni so dosti več, kot jim starši včasih damo veljati. Razkazali so nam leseno hiško z okni in vrati. V notranjosti dnevni prostor, zunaj terasa. Hladilnik vkopan v zemljo. Drvarnica, polna nažaganih drv iz neuporabljenih dreves. WC na starinski način. Kurišče, okoli katerega je v krog postavljenih osem »štorov«. Tukaj si radi zakurijo, spečejo hrenovke, penice, se družijo in pogovarjajo. Ostali smo odprtih ust. Ta dan se je v gozdu ob njihovi hišici razvilo veselo druženje staršev in otrok. Del prostovoljnih prispevkov, ki so jih ta dan zbrali so izkoristili za celodnevno kopanje v toplicah, saj si vsak pravi delavec zasluži tudi oddih,“ nam je razložila vesela mama Petra.
Šest fantov je vso poletje namenilo gradnji te hišice in prijateljstva, ki so se tukaj stkala, bodo ostala večno. Naučili so se, da čeprav so si med seboj zelo različni, imajo skupen cilj. In le s timskim delom, dosti usklajevanja, poslušanjem drug drugega, upoštevanjem, pripravljenostjo sprejeti mnenje drug drugega, razviti odnos do dela, reševati konflikte, premagovanjem ovir, zaupanje drug v drugega-le s temi vrlinami lahko delujejo kot uspešen tim. Naučili so se strpnosti, sklepanja kompromisov, odnosa do dela, narave, živali, naučili so se praktičnosti, zanesljivosti, spretnosti. Ob tem starši, s katerimi smo se pogovarjali poudarjajo: „Lahko rečemo, da so pokazali visoko stopnjo zrelosti skupinskih odnosov in so lahko primer tudi mnogim odraslim. Kot starši smo zelo veseli in ponosni, da so se naši otroci podali na to pot doživetij. Z gotovostjo lahko trdimo, da so izredno delavni, marljivi, odgovorni…In tako sredi gozda danes stoji lesena hišica, ki sobiva z življenjem v gozdu. »Gang« v najstniškem narečju pomeni klapa, banda, skupina prijateljev. Ta klapa so naši »šumski dečki«: Anže, Jan, Aljaž, Rok, Tai, Neo. Če se kdaj sprehajate po grabenskih šumah, nabirate gobe in slišite vrvež in smeh sredi gozda se ne ustrašite, to so oni. Pridite jih pogledat, z veseljem vam bodo razkazali svojo mojstrovino. Kot starši pa vam lahko rečemo le: Ponosni smo na vas.“
Ko se otroci organizirajo in se jim dajo proste roke, so lahko tudi več kot pozitivni (Foto: Osebni arhiv)