Izdelovanja prekmurskih remenk je vpisana tudi v register nesnovne kulturne dediščine
Prva dva dneva v letošnjem aprilu, v soboto in cvetno nedeljo, se bodo marsikje po Sloveniji zvrstile takšne in drugačne razstave povezane z velikonočnim praznikom. Prebujanje narave je namreč že od nekdaj povod za praznovanja oz. čaščenja plodnosti, novega življenja in blagostanja. V številnih kulturah med simbole rojstva in novega življenja spada jajce. V krščanskem svetu simbolizira Kristusovo vstajenje, ki ga verniki praznujejo z veliko nočjo. Rdeči pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi in skupaj z drugimi simboli križanja sestavljajo košaro jedi – žegen, ki jih duhovniki blagoslovijo ob tem največjem krščanskem prazniku. Sodobnih in v primerjavi s tradicionalnimi tehnikami hitrejših načinov izdelave pirhov je nešteto. Predvsem otroci so navdušeni nad izdelovanjem pisanih pirhov in okraševanjem le teh s poslikavami, nalepkami in drugim okrasjem.
Za izdelavo pirhov, ki jih brez pomislekov lahko tudi pojemo, so primerne naravi prijazne tehnike, pri katerih kot barvilo uporabimo naravne barve iz čebulnih olupkov, rdečega vina in druge zelenjave. Za vzorčke pa poskrbijo listi različnih zeli, ki se enostavno odtisnejo na jajce. Spretnejši ustvarjalci pri risanju vzorcev uporabijo čebelji vosek, ki ga uporabljajo tudi ustvarjalci tradicionalnih pirhov, ki jim na Goričkem pravijo remenke. Okraševanje barvanih jajc z različnimi vzorci so nekateri izdelovalci na Goričkem izpopolnili to te mere, da so postala pravi zakladi ljudske umetnosti. Prekmurske remenke ne nastajajo le za veliko noč, temveč so prevzele vlogo prepoznavnega spominka iz Prekmurja. Dejavnost izdelovanja prekmurskih remenk je vpisana tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Izdelki nosilcev dejavnosti se ponašajo še s certifikatom Rokodelstvo Art&Craft Slovenija. Med tehnike izdelovanja prekmurskih remenk štejemo škrabanje oz. praskanje. Kot ime samo pove, gre za ustvarjanje vzorcev s pomočjo ostrega noža. Take izdelujeta tudi Bernardka in Milan Merklin iz Motovilcev. Odlikujejo jih bogati vzorci, izdelani z izjemno natančnostjo.
V knjižici Izdelovanje pirhov v batik tehniki v Prekmurju je postopek opisala Elizabeta Urisk (1942 -2020) iz Dobrovnika. Knjižico lahko kupite v Središču za obiskovalce gradu Grad in Krajinskega parka Goričko (v grajski trgovinici) ali Pomurskem muzeju v Murski Soboti. V grajski trgovinici lahko od torka do sobote od 10.00 do 16.00 izberete še remenke, izdelane v batik tehniki Eve Tivadar iz Kamovcev. Eva nadaljuje družinsko tradicijo že v tretji generaciji in izdeluje remenke tudi z vzorci, ki izvirajo iz pokrajine Hetés, obmejnih vasi ob Madžarsko-Slovenski meji na obeh straneh meje. Eva se je na pobudo JZ Krajinski park Goričko v okviru projekta LIFE NATURAVIVA lotila posebnega izziva. Izdelala je remenke v tehniki batik z motivi vrst Natura 2000. Remenke Eve Tivadar lahko zainteresirani, poleg pri ustvarjalki, dobijo tudi v grajski trgovinici v največjem slovenskem gradu – Gradu na Goričkem. V grajski trgovinici je moč dobite tudi izdelke iz ličja z velikonočnimi motivi izdelovalke Irene Tivadar iz Kamovcev in Zadruge Pomelaj iz Male Polane. Laslo Etuš in Marta Gaber pa izdelujeta kvačkane izdelke, ki jih prav tako dobite pri gradu. Tukaj so tudi druge dobrote goričkih ponudnikov, med njimi so tudi pridelovalci hrena, ki je nepogrešljiv del žegna…
Fotografije: Osebni arhiv izdelovalcev