V teh dneh, ko smo obeležili got blaženega Antona Martina Slomška, ne moremo mimo nekaterih dejstev, ki potrjujejo njegovo navezanost na Slovenijo in Slovenstvo. Tako je Slomšek, med drugim leta 1848 znova načel vprašanje škofijske meje. In leta 1859 mu je končno uspelo škofijski sedež iz Št. Andraža prenesti v Maribor, in s tem so kraji med Muro in Dravo prišli v lavantinsko (danes mariborsko) škofijo. Najprej so se spremenile meje škofije. Slomšek je želel še veliko več, kot je dobil, saj dvajset zaželenih župnij z graškega področja niso priključili lavantinsko-mariborski škofiji (na pogajanjih je obveljal politični in ne narodnostni vidik razmejitve) – a vseeno je Slomšku uspelo v svojo škofijo vključiti okrog 200.000 Slovencev, ki so prej pripadali graški škofiji in bi sicer ostali pod avstrijskim vplivom. Dne 4. septembra 1859 je bil Slomšek v Mariboru slovesno ustoličen.
Ob tem spomnimo, da je minulo soboto, 24. septembra minilo 160 let ko je umrl škof blaženi Anton Martin Slomšek. Ta je bil 27. septembra 1862 pokopan in to v takratnem mestnem pokopališču Maribor v tamkajšnji pokopališki kapelici Žalostne Matere Božje. Od tu so ostanke njegovega pokojnikovega telesa prenesli v juniju leta 1941 v sedanjo mariborsko frančiškansko cerkev. V letu 1978 pa so prenesli njegove posmrtne ostanke v mariborsko stolno cerkev. (F.K.)
Fotografij: Franci Klemenčič