Soboški škof, dr. Peter Štumpf v radgonski župniji birmoval 30 mladih
Prav na dan, ko obeležujemo svetovni dan zemlje, v soboto, 22. aprila, je v cerkvi svetega Petra v Gornji Radgoni opravljena sveta birma. Zakrament svete birme je prejelo 30 mladih, ki so sicer 28 učencev in učenk devetih razredov Osnovne šole Gornja Radgona in dva iz Župnije sv. Magdalene Kapela pri Radencih. Na birmo so se mladi Radgončani pripravljali skozi več let nazaj, pripravo pa so zaključili z devet dnevnico. Pri maši so bili poleg birmancev prisotni njihovi starši, svojci, sorodniki in številni drugi. Vsak birmanec je imel ob sebi svojega botra oziroma botro. Vse pa kaže, da je šlo za zadnjo generacijo birmancev, ko so bili pri birmi prisotni botri. Kot je znano, na območju murskosoboške škofije je vse več razmišljanj, da se botri »odpravijo«, saj menijo, da je vse težje najti botre, ki »izpolnjujejo« obvezo, to je, da morajo biti poročeni in živeti po verskih dogmah. Letos botrov ne bo v Župniji Beltinci – Dokležovje, že prihodnje leto pa naj jih ne bi bilo več v vseh treh dekanijah (Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) oz. vseh enaintridesetih župnijah (Bakovci, Beltinci – Dokležovje, Bogojina, Cankova, Cezanjevci, Črenšovci, Dobrovnik, Grad, Dolenci, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Kančevci, Kapela pri Radencih, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Mala Nedelja, Martjanci, Markovci, Murska Sobota, Odranci, Radenci, Pečarovci, Pertoča, Razkrižje, Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Jurij v Prekmurju, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej), Škofije Murska Sobota
Bírma je sicer eden od krščanskih zakramentov. Slovensko ime zakramenta izvira iz besede konfirmacija in pomeni potrditev. V Rimskokatoliški cerkvi je to zakrament potrditve v veri, ki v prejemniku še dopolni in utrdi milosti, ki jih je že prej prejel pri krstu. Podelitev zakramenta birme naj bi sovpadala z duhovno zrelostjo, zato se birmo… dar svéta, dar moči, dar vednosti, dar pobožnosti in dar strahu božjega.
Sveta birma
Glede sv. birme obstajajo določena pravna in moralna pravila in navodila, saj zakrament ni nastal sam od sebe. Kot poudarjajo na Inštitutu za kanonsko pravne vede, Katedre za cerkveno pravo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani „Kan. 879 — Zakrament birme vtisne neizbrisno znamenje in krščene, ki nadaljujejo pot uvajanja v krščanstvo, obogati z darom Svetega Duha in popolneje poveže s Cerkvijo, jih okrepi in jim naloži še večjo dolžnost, da so z besedo in dejanjem Kristusove priče ter širijo in branijo vero.” Zakrament birme tiste, ki so krščeni, popolneje poveže s Cerkvijo, jih obogati s posebno močjo Svetega Duha in jim tako nalaga strožjo dolžnost, da kot resnične Kristusove priče hkrati z besedo in z dejanjem razširjajo in branijo vero. Zakrament birme se podeljuje z maziljenjem s krizmo na čelu med položitvijo roke in z besedami, ki so določene v odobrenih bogoslužnih knjigah.
Kdo je lahko birmanski boter?
Botra si izbere birmanec sam oziroma njegovi starši. Primerno je, da je birmanski boter isti, kot je bil pri krstu, lahko pa je tudi kdo drug. Star mora biti vsaj 16 let, katoličan, ki je že bil pri birmi in obhajilu. Živeti mora primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel. Oče ali mati svojemu otroku ne moreta biti birmanska botra, ker opravljata že pomembnejšo nalogo: sta starša. Lahko pa sta priči birme. Za veljaven in dopusten prejem svete birme boter ni nujno potreben, če pa je le mogoče, naj birmanec botra ima, saj bo le-ta skupaj s starši skrbel, da bo birmani živel kot resnična Kristusova priča. Ob tem na Inštitutu za kanonsko pravne vede poudarjajo, da je redni birmovalec škof; veljavno podeli ta zakrament tudi duhovnik, ki ima to pravico po splošnem pravu ali posebnem dovoljenju pristojne oblasti. Birmo pa lahko prejme vsak krščen in samo krščen, ki še ni birman… (F.K. & O.B,)
Fotografije: Franci Klemenčič