V Svetem Juriju ob Ščavnici obeležili 150-obletnico rojstva dr. Antona Korošca
Ob letošnjem „Koroščevem letu“, je minuli vikend v Svetem Juriju ob Ščavnici minil v znamenju praznovanja 150-letnice rojstva rojaka Antona Korošca, duhovnika, urednika in politika, enega najuglednejših oseb s slovenskega in tudi širšega prostora. Dr. Anton Korošec, se je rodil 12. maja 1872 v Biserjanah pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Po zadnjih raziskavah in znanstvenih objavah mu je postavljena zgodovinska vloga enega izmed očetov Jugoslavije, države, ki se je izkazala kot vmesna stopnja do državne samostojnosti slovenskega naroda. V Svetem Juriju ob Ščavnici že tri desetletja, predvsem po zaslugi Franca Čuša, pomočnika ravnatelja ter profesorja zgodovine in geografije na ljutomerski gimnaziji, aktivno ohranjajo spomin na našega rojaka z organizacijo treh znanstvenih simpozijev, izdajo zbornikov znanstvenih prispevkov, odkritjem spominske plošče in doprsnega kipa, ureditvijo spominske sobe ter poimenovanjem ulice. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je leto 2022 razglasila za Koroščevo leto.
Vrhunec praznovanja se je zgodil v soboto, 13. in nedeljo, 14. maja. V soboto je bil organiziran mednarodni znanstveni simpozij, na katerem so s sovjimi prispevki sodelovali: dr. Andrej Rahten – Korošec na dvoru Karađorđevićev, Emma Hatto (VB) – Korošec, predsednik vlade 1928/29, dr. Peter Vodopivec – Korošec, SLS in Bolgari, ddr. Igor Grdina – Dva kolosa – Šušteršič in Korošec, dr. Franc Rozman – Korošec – častni občan Bleda, dr. Damir Globočnk – Korošec v mednarodnih karikaturah, ki je hkrati prejel nagrado Dr. Antona Korošca, za najboljši do sedaj neobjavljeni prispevek o Antonu Korošcu. Zaradi zadržanosti se simpozija nista mogla udeležiti Husnija Kamberović (BIH) – Korošec in Mehmed Spaho ter Walter Lukan (Avstrija) – Krek in Korošec – Korošec in Krek, bosta pa njuna prispevka objavljena v prihajajočem zborniku.
Naslednji dan, v nedeljo je farni župnik Boštjan Ošlaj ob somaševanju domačina Stanka Domajnka daroval spominsko mašo. Dvodnevna slovesnost se je zaključila v Kocbekovi dvorani s Spominsko akademijo. Pozdravna nagovora sta imela domači župan Anton Slana in rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič, ki je predvsem poudaril Koroščeve zasluge za ustanovitev ljubljanske univerze leta 1919 in njen razvoj do druge svetovne vojne. Slavnostni govornik je bil prof. dr. Ludvik Toplak, nekdanji rektor Univerze v Mariboru in predsednik Alma Mater Europaea. Skozi nagovor je ovrednotil zgodovinski pomen delovanja dr. Antona Korošca za narodni, kulturni, politični, socialni in državni razvoj Slovencev. Med drugim je pluralnost lokalnega jürjevškega prostora opisal z naslednjo mislijo: »Samo za ilustracijo si zamislimo pred 100 in več leti, pri Svetem Juriju je dr. Anton Korošec maševal, mežnarjevi otroci Edvard in Jože Kocbek so mu ministrirali in se družili z gostilničarjevi otroci brati Krefti, liberalci in kasneje komunisti. Poldrugo desetletje za tem je mlajši Kreftov brat Vlado organiziral Društvo kmečkih fantov in deklet ter gradil Dom Matije Gubca, Bratko Kreft je pisal Veliko puntarijo, Ivan Kreft je šel v Španijo delat revolucijo, Edvard Kocbek pa pisal Premišljevanje o Španiji.«
V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in MePZ Sveti Jurij ob Ščavnici. Celotno prireditev je vodila Katja Peršak Hajdinjak, profesorica slovenščine in zgodovine na Gimnazij Franca Miklošiča Ljutomer. Vsebinsko je prireditev spominjala na pravo narodno kulturno prireditev z močnimi domoljubnimi čustvi. Koroščevo leto se bo nadaljevalo do konca leta in se bo zaključilo 14. decembra ob obletnici smrti dr. Antona Korošca. Poleg Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, so k obeleženju obletnice rojstva povabljeni tudi: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani, Škofija Murska Sobota, Alma Mater Europaea, Univerzitetna knjižnica Maribor, OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Prleško društvo general Maister, Slovenska ljudska stranka, Inštitut dr. Antona Korošca.
Anton Korošec in Majniška deklaracija
Bilo je 30. maja 1917, ko je dr. Anton Korošec, ki je bil sicer že leta 1906 izvoljen za poslanca v dunajskem državnem zboru, v imenu južnoslovanskih poslancev v dunajskem državnem zboru prebral “Majniško deklaracijo”, ki se je glasila: „Podpisani v Jugoslovanskem klubu združeni poslanci izjavljajo, da na podlagi narodnega načela in hrvatskega državnega prava zahtevajo združitev vseh ozemelj monarhije, na katerih živijo Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojno, na demokratični podlagi ustanovljeno državno telo brez vsakršnega tujega gospostva, pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije, in da se bodo z vsemi močmi zavzemali za uresničenje te zahteve svojega enotnega naroda. S tem pridržkom se bodo podpisani udeleževali dela v parlamentu.”
