Zdravniki UKC Maribor se borijo za življenje upokojenega profesorja, dr. Mirana Puconja iz Cvena; Ob svojem današnjem 71. rojstnem dnevu v komi
Ko je Operativno komunikacijski center Policijske uprave Murska Sobota, včeraj zjutraj poročal o dogajanju v minulih 24 urah, so na kratko zapisali, da so v ponedeljek med drugim obravnavani tudi dve nesreči pri delu. Poleg tega, da se je v Gerlincih v občini Cankova med spravilom lesa s traktorsko vitlo, hudo telesno poškodoval moški, so pripisali tudi, da je v hlevu na Cvenu 30 pri Ljutomeru, bik med krmljenem hudo telesno poškodoval lastnika. Šele pozneje se je izvedelo, da je bik poškodoval znano osebnost iz Prlekije in širše, in sicer upokojenega profesorja ljutomerske gimnazije Frana Miklošiča, filozofa, publicista in etnologa, dr. Mirana Puconjo – nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Še vedno izjemno živahni in čili častni občan občine Ljutomer, naslov mu je ljutomerska županja Olga Karba podelila leta 2015, se kljub upokojitvi ukvarja z govedorejo. Obdeluje približno 15 hektarjev zemlje, v hlevu praktično v središču lepe vasi Cven, pa ima več kot 40 glav goveje živine, poleg bikov tudi krave mlekarice.
V ponedeljek, predzadnji dan letošnjega marca, okoli 7. ure zjutraj, med krmljenjem živine je eden izmed bikov v hlevu napadel gospodarja Mirana in ga tako hudo poškodoval, da bi marsikdo ostal pod nogami živali. Toda ne tudi veliki borec Miran Puconja, ki se je nekako le izvlekel iz hleva in ko sta ga pred hlevom opazila soseda, je bil čudež, da še sploh živi. Na kraj so hitro prišli reševalci ZD Ljutomer, ki so nesrečnega gospodarja nemudoma odpeljali v murskosoboško bolnišnico, kjer so ga nujno oskrbeli. Nato so ga domnevno pod umetno komo odpeljali v Univerzitetni klinični center Maribor, kjer se za njegovo življenje zdravniki še vedno borijo. Tisti, ki ga poznajo, teh pa ni malo, so prepričani, da bo preživel vse bolečine in poškodbe, ker da gre za pozitivno osebnost in velikega borca. Dokazuje to tudi dejstvo, da je kljub hudm ranam in bolečini, uspel priti iz hleva in zapreti vrata, da živali ne bi šle ven. „Po videnem je bil zelo hudo poškodovan, a je vseeno prišel iz hleva, da bi poiskal pomoč. Poklical sem reševalce in njegove najbližje, pozneje pa se je pač vse odvijalo svojim tokom“, nam je povedal sosed.
Med prvimi je sosed Sever poklical nečakinjo Nado Balažič, ki je nemudoma prihitela na kraj in nam je včeraj razlagala, kako je njen stric bil s srcem in dušo navezan na kmetijo. Razložila nam je tudi, da je njen stric rojen prav 1. aprila in je tako letošnji, 71. rojstni dan „praznoval“ v komi v UKC Maribor, kjer leži zaradi posebej hudih poškodb, zlasti po glavi, spodnjih okončinah in še posebej kritično je, da naj bi imel tudi notranje poškodbe. „Zanj je kmetija in ta goveja živina bil način življenja in brez tega ne bi mogel. Vedno je izjemno skrben in zanesljiv. Sedaj sem hvaležna sosedom, da mi pomagajo, saj to ni tako enostavno delo, stric Miran pa je vse uspeval. Kljub vsemu smo morali nekaj živali prodati, med njimi tudi bika, ki naj bi strica napadel. Ker pa gre za njegovo življenje in ker verjamemo, da se bo vrnil na kmetijo, smo v hlevu pustili še 22 glav živine, kar ga bo ob vrnitvi gotovo razveselilo“, nam je še povedala Puconjeva nečakinja Nada.
Miran Puconja, čigava hčerka z družino živi v Ljubljani, ki je doktorski naslov pridobil leta 2004 in je več kot tri desetletja poučeval filozofijo in slovenščino na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, je sicer ves čas ostal povezan z delom na kmetiji. Torej tudi v pokoju. Za svoje pestro delo na različnih področjih je Puconja prejel številna priznanja in nagrade. Zanj eno najpomembnejših je bilo najeminentnejše občinsko priznanje – naziv častni občan Ljutomera, ki mu ga je ob 59. prazniku Občine Ljutomer podelila županja mag. Olga Karba, in sicer za izjemno raziskovalno, znanstveno in pedagoško delo ter vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije, s čemer ima pomembne zasluge pri krepitvi ugleda občine Ljutomer. Sedaj upokojeni profesor filozofije in slovenščine se poleg s kmetovanjem že vrsto let ukvarja tudi z identiteto panonskega človeka, z raziskovanjem in vrednotenjem slovenske književnosti ter s književnostjo ostalih slovanskih narodov. Preteklost ozaveščeno povezuje s sodobnostjo. Svoja raziskovanja je predstavil v znanstvenih člankih oziroma razpravah, na različnih srečanjih in simpozijih, v knjižnih izdajah pa sta izšli njegovo magistrsko delo K vrednotenju identitete panonske kmetije: temelji preživljanja na Cvenu ter njegova doktorska disertacija Slovenska kmečka kultura: na Cvenu od zemljiške odveze do začetka tretjega tisočletja, za katero je leta 2012 prejel Murkovo priznanje, ki ga podeljuje Slovensko etnološko društvo za vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije…
