Ena najstarejših rožic slovi tudi po tem, da je med najbolj dišečimi
Vsi, ki v teh toplih pomladnih dnevih, a tudi pozneje, v poletnih in jesenskih mesecih, imamo privilegij „potepanja“ po čudovitem slovenskem podeželju, praktično vsakodnevno naletimo na kakšen prizor pred katerim običajno zastane dih. Poleg lepih, velikih ali nenavadnih kmetijskih pridelkov oz. čudežev narave, lahko predvsem občudujemo kako tudi na podeželju čedalje bolj skrbijo za estetski izgled domačij. Le redke so namreč zasebne hiše, domačije, kmečka gospodinjstva in gospodarski objekti, poslovni objekti in podobno, ki zlasti med aprilom in septembrom ali oktobrom, niso v veliki meri okrašeni z lepimi lončnicami, sadikami cvetja in drugim zelenjem, kar nedvomno daje veliko lepšo sliko, tako domačinom, kot turistom ali mimoidočim potnikom. Še bolj pa veseli dejstvo, da tudi tiste družine, ki živijo v skrajnje težki socialni stiski, veliko pozornost posvečajo estetskem videzu svojega bivalnega, poslovnega in sploh življenjskega okolja. Lepote cvetja še same od sebe pritegnejo pogled vsakega obiskovalca ali mimoidočega.
In tako je tudi na domačiji, uspešni večji kmetiji Krambergerjevih v Negovi, kjer se Feliks in Anica predvsem ukvarjajo z govedorejo. In čeprav oba, še posebej Feliks, imata ogromno dela v hlevu in mlekarni, potem na njivah, v vinogradu in sadovnjaku, je zlasti Anici posebej pri srcu vrt, kjer skozi vseh 12 mesecev v letu pridela skorajda vso zelenjavo in vrtnine za lastne potrebe, nekaj pa tudi podari. Seveda Anica skrbi tudi za rože in zelenje okrog hiše in domačije, posebej pri srcu pa so ji njeni fajgeljni, ki se, kot pravi, preprosto sami obnavljajo na vrtu tik ob steni hiše, posebej pa jo navdušuje vonj teh rožic različnih barv. Fajgeljni so sicer ena najstarejših rožic na slovenskih vrtovih. So grmičasta vrtna, a tudi lončna rastlina z dišečimi vijoličnimi, rumenimi, modrimi, rjavimi in še kakšnimi cveti.
