Prva nacionalna raziskava o rabi alkohola med nosečnostjo kaže, da je bilo v Sloveniji med nosečnostjo alkoholu izpostavljenih od 5 do 11 odstotkov novorojenčkov. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o spektru fetalnih alkoholnih motenj (FASD), ki ga v Sloveniji že dvanajsto leto obeležujemo 9. septembra, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in Kliničnem oddelku za neonatologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana poudarjajo, da je pitje alkohola med nosečnostjo mogoče v celoti preprečiti, s tem pa tudi številne posledice za zdravje otroka.
Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, skozi posteljico prehaja v krvni obtok ploda. Pri plodu doseže enako ali celo višjo koncentracijo kot v krvi nosečnice, zaradi slabše sposobnosti presnove pa v njegovem telesu ostane dlje časa. Alkohol lahko poškoduje razvijajoče se možgane in druge organe ter poveča tveganje za spontani splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod, nizko porodno težo in nenadno smrt dojenčka. Je tudi edini vzrok za spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD).
Doslej v Sloveniji nismo imeli nacionalno reprezentativnih podatkov o rabi alkohola med nosečnostjo. Letos zaključena raziskava »Ocena prevalence rabe alkohola in prepovedanih drog med slovenskimi nosečnicami«, izvedena v okviru ciljnega raziskovalnega projekta, prvič ponuja zanesljiv vpogled v razsežnost problema.
Doc. dr. Jana Lozar Krivec, vodja raziskave s Kliničnega oddelka za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana, poudarja: »Večina žensk med nosečnostjo pitje alkohola in rabo konoplje opusti ali občutno zmanjša, vendar je izpostavljenost otrok tem snovem še vedno previsoka. Glede na rezultate raziskave je bilo med nosečnostjo alkoholu izpostavljenih od 5 do 11 odstotkov novorojenčkov.«
Dr. Sandra Radoš Krnel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje dodaja: »Raziskava je pokazala pomemben razkorak med podatki iz anket in rezultati analize presnovkov alkohola v mekoniju, prvem blatu novorojenčka. Delež žensk, ki so same poročale o pitju alkohola med nosečnostjo, je bil precej nižji od deleža, ki ga je pokazala laboratorijska analiza. To kaže, da je pitje alkohola med nosečnostjo pogosto prikrito. Združevanje obeh metod nam je omogočilo zanesljivejšo oceno in boljšo podlago za načrtovanje preventivnih programov.«
Preventiva in zgodnje prepoznavanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti
Tadeja Hočevar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je izpostavila pomen preventivnega delovanja in zgodnjega prepoznavanja alkoholu izpostavljenih nosečnosti: »Ustvarjanje okolja zaupanja ter odprt pogovor o pitju alkohola med ginekološkimi pregledi omogočata bolj učinkovito zgodnje prepoznavanje tveganega pitja, pravočasno podporo nosečnici in ustreznejšo obravnavo matere in otroka.«
Prepoznavanje in obravnava otrok s FASD
Alkohol ne bo prizadel ali enako prizadel vseh otrok, ki so mu bili izpostavljeni med nosečnostjo, zato je prepoznava in obravnava otrok s FASD težka. »Med nosečnostjo izpostavljenost ploda alkoholu lahko vodi v razvoj specifičnih telesnih značilnosti in pomembno vpliva na otrokov kognitivni razvoj in vedenje. Prizadeta so lahko pravzaprav vsa razvojna področja; splošna poučenost, razvoj govora in jezika, spominske in matematične funkcije, pozornost, izvršilne funkcije ter socialne veščine in čustvena zrelost. Težave se potem kažejo že v predšolskem obdobju, se nadaljujejo v času šolanja in so prisotne tudi v odrasli dobi« je poudarila dr. Tanja Loboda s Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana in dodala: »V obravnavi takih otrok so pomembne zgodnje intervencije, s katerimi otroka opremimo z znanji in veščinami za čimbolj samostojno in kakovostno življenje. Obravnava poteka vzporedno z otrokom in starši in se glede na vrsto in težo razvojno-nevroloških težav v obravnavo vključujejo različni strokovnjaki; poleg zdravstvenih delavcev tudi specialni, rehabilitacijski pedagogi, psihologi, fizioterapevti in delovni terapevti, logopedi, učitelji, socialni delavci in drugi. Pomembna je obravnava celotne družine.«
Podpora države in pomen širšega družbenega odnosa
Nataša Vidnar, v.d. generalnega direktorja, Direktorata za javno zdravje pri Ministrstvu za zdravje je poudarila pomen ukrepanja na nivoju države: »Vsako pitje alkohola je škodljivo. Še posebej etično vprašljivo pa je takrat, ko z njim ogrožamo dobrobit drugih. Eden najbolj neposrednih primerov je pitje alkohola med nosečnostjo in v času dojenja. Sklicevanje na avtonomijo posameznice v teh primerih ni zadosten argument, saj gre za odločitev, ki neposredno vpliva na otroka, ki sam nima možnosti izbire. Tudi zato bomo na ministrstvu krepili aktivnosti za ozaveščanje o tveganjih pitja alkohola v nosečnosti in času dojenja ter si prizadevali za učinkovitejše naslavljanje tega pomembnega javnozdravstvenega izziva.«
Na pomen družbenega odnosa do alkohola opozarja tudi Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija: »Normalizacija pitja alkohola je še vedno velik izziv. Odgovornost ni le na posameznikih, ampak tudi na alkoholni industriji, ki z oglaševanjem alkohol umešča v vsakdanje življenje. Posebej problematične so vsebine na družbenih omrežjih, ki pitje alkohola predstavljajo kot nekaj običajnega tudi v času nosečnosti.«
Ob letošnjem dnevu FASD Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za neonatologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana 9. septembra pripravlja strokovno srečanje, namenjeno zdravstvenim delavcem in drugi zainteresirani javnosti. Na dogodku bodo predstavljeni rezultati raziskave ter aktualna strokovna spoznanja o preprečevanju, zgodnjem prepoznavanju in obravnavi FASD.
Raziskava »Ocena prevalence rabe alkohola in prepovedanih drog med slovenskimi nosečnicami« je bila izvedena v okviru ciljnega raziskovalnega projekta, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
