Izumitelji papirja so bili Kitajci
Papir so izumlili na Kitajskem v času dinastije Han, in sicer okoli leta 105 n. št. Zasluge za izum in izpopolnitev postopka izdelave iz rastlinskih vlaken so pripisane dvornemu evnuhu po imenu Caj Lunu. Kitajski izdelovalci so 500 let dobro varovali skrivnost izdelave papirja. Kitajci so še vedno največji proizvajalci papirja, lani so ga izdelali več kot 140,3 milijona ton (papir in lepenke), sledijo Združene države Amerike.
Na Slovenskem je poraba in potreba po papirju narasta v dobi reformacije, v drugi polovici 16. stoletja. Iz Italije pripeljane količine papirja niso več zadostovale, zato je nastala prva domača delavnica papirja. Leta 1579 jo je na Fužinah ob Ljubljanici postavil Janž Kisl, ki je bil ugleden zaščitnik protestantske književnosti. V omenjeni delavnici je mojster Pankrac izdelal prvi list papirja na Slovenskem. Leta 1871 pa je prišlo do gradnje papirnice denimo v Sladkem Vrhu. Slovenske papirnice tačas proizvedejo letno okrog 497 tisoč ton papirja in kartona.
Šest glavnih proizvajalcev papirja v Sloveniji so: Paloma Sladki Vrh, kjer proizvajajo higienski in toaletni papir; Količevo pri Ljubljani, kjer izdelujejo karton za embalažo, Vipap Videm Krško, kjer izdelujejo grafični, časopisni in ovojni papir, Goričane, kjer izdelujejo papir za knjige, Papirnica Vevče, kjer izdelujejo etiketni papir in Radeče Papir Nova, kjer izdelujejo specialni in vrednostni papir.
Vsak Evropejec porabi povprečno letno 220 kg papirja. Slovenci na leto porabimo 365.000 ton papirja, kar po podatkih Statističnega urada RS predstavlja kar 1/5 gospodinjskih odpadkov. Od tega zberemo in predelamo več kot 62 odstotkov. Danes velja, da je za tono papirja za pisanje in tiskanje potrebnih 24 dreves… (Pripravil: F.K.)
Brez Palome in njenega papirja, bi mnogi imeli težave – simbolična fotografija