V spomin na akademika dr. Antona Trstenjaka, ki je bil rojen 8. januarja 1906 v Rodmošci v radgonski župniji, umrl pa je 29. septembra 1996 v Ljubljani, je Občina Gornja Radgona razglasila leto 2026 za Trstenjakovo leto. Dr. Anton Trstenjak ni bil le znanstvenik, temveč ena tistih redkih osebnosti, ki so slovensko družbo zaznamovale na več ravneh – od psihologije in teologije do antropologije in narodne zavesti. Njegov prispevek je bil tako obsežen, da ga pogosto imenujemo kar »osebnost stoletja«.
Utemeljitelj sodobne slovenske psihologije
Trstenjak velja za pionirja, ki je psihologijo v Sloveniji postavil na znanstvene temelje. Svetovno slavo je požel s svojimi raziskavami na področju psihologije barv. Njegova spoznanja o tem, kako barve vplivajo na človekovo počutje in delovno storilnost, so še danes relevantna v industrijskem oblikovanju in arhitekturi. Povezal je eksperimentalno psihologijo s filozofsko antropologijo. Verjel je, da človeka ne moremo razumeti le skozi številke, temveč tudi skozi njegovo duhovno dimenzijo. Bil je globok analitik slovenskega narodnega značaja. V svojih delih (npr. Misli o slovenskem človeku) je raziskoval slovensko psiho, delavnost, pa tudi naše komplekse. Poudarjal je poštenost kot temeljno vrednoto. Verjel je, da se narod lahko razvija le, če temelji na etičnih principih in medsebojnem spoštovanju.
Kot duhovnik in teolog je bil Trstenjak glasnik strpnosti v času, ko je bila družba močno polarizirana. Bil je živ dokaz, da vera in vrhunska znanost nista v nasprotju, ampak se lahko dopolnjujeta. Zagovarjal je t. i. »psihologijo dialoga« – sposobnost, da prisluhnemo drugemu, ne da bi ob tem izgubili lastno identiteto.
Že desetletja pred drugimi je opozarjal na pomen odnosa med človekom in naravo. Razvil je misel o tem, kako okolje oblikuje človekovo duševnost. Trdil je, da uničevanje narave vodi v uničevanje človekove notranjosti. Njegovo glavno sporočilo je bilo, človek je bitje odnosov. Brez pristnega odnosa do sebe, do bližnjega, do narave in do presežnega, človek ne more biti polno bitje.
Čeprav je bil dr. Anton Trstenjak globoko zakoreninjen v slovenski prostor, njegov intelektualni domet močno presega naše meje. V širšem evropskem in svetovnem merilu velja za univerzalnega humanista, ki je gradil mostove med različnimi znanstvenimi disciplinami in ideologijami.
Svetovna avtoriteta na področju psihologije barv
Trstenjak je bil eden prvih, ki je psihologijo barv premaknil iz področja umetniške teorije v eksperimentalno znanost. Njegove raziskave o fizioloških in psiholoških učinkih barv na človeka so vplivale na evropsko industrijsko psihologijo, ergonomijo in arhitekturo. Njegovo delo pa je pomagalo oblikovati sodobno razumevanje, kako barve v delovnem okolju vplivajo na utrujenost in produktivnost, kar je postalo del standardov v evropski industriji. Trstenjak je v evropski prostor vpeljal koncepte, ki so danes v središču politike EU (npr. duševno zdravje).
Razvil je koncept »duševne higiene« t. i. antropohigiene naroda in posameznika. Trdil je, da Evropa potrebuje etično prenovo, da bi preživela tehnološki napredek. Bil pa je eden prvih evropskih mislecev, ki je povezal ekologijo narave z ekologijo duha. Njegova vizija je bila, da mora Evropa ohraniti svojo naravno dediščino, če želi ohraniti svoje kulturno in duševno zdravje.
Zakaj je pomemben za današnjo Evropo?
Danes, ko se Evropa sooča z vprašanji identitete, staranja prebivalstva in digitalne odtujenosti, so Trstenjakova dela ponovno aktualna, zato je začetek Trstenjakovega leta zaznamovala njegova misel, ki ostaja aktualna še danes: »Skupaj držimo!« Želja organizatorjev je, da bi bili sadovi Trstenjakovega leta vidni v tem, da bi dr. Antona Trstenjaka je bolje spoznali in njegove vrednote tudi uresničevali. Prof. dr. Marko Jesenšek je vodja strokovnega odbora za pripravo simpozija o dr. Antonu Trstenjaku z naslovom Trstenjakova misel, ki bo v Ljubljani. Na njem bodo po njegovih besedah poskušali osvetlili še tista manj znana poglavja s področij, ki jih je Trstenjak v svojem raziskovalnem delu pokrival in po katerem je tudi v širšem svetovnem prostoru znan. Če je približno polovica njegovih raziskav povezana s psihologijo, je ostala polovica s filozofijo, kulturo naroda in jezika ter teologijo, in prav ta drugi del, predvsem vprašanje jezika, bo v ospredju na jesenskem simpoziju v Ljubljani.
V občini Gornja Radgona vsako leto pripravljajo Trstenjakov pohod (že 18.) od njegovega obeležja v mestu do Osnovne šole Negova, katera nosi njegovo ime.
»Evropa bo ali krščanska, ali pa je ne bo več,« je dr. Anton Trstenjak rad citiral druge, a sam dodal, da mora biti le-ta predvsem etična in humana, ne glede na osebna prepričanja posameznika.
Zbral in uredil: Doc. dr. mag. Bojan Macuh
