Večino pšenice po državi so že poželi, tokrat pa je potekala še simbolična žetev v Dobrovniku, kjer je klas rekorder ponudil kar 76 zrn
Minulo nedeljo, je na obrobju Dobrovnika, na slikoviti njivi ob poti proti Bukovniškemu jezeru, potekal čudovit dogodek »Žetev 2000 zlatih zrn za naslednje tisočletje«, ki je znova poudaril pomen kmetijske in kulturne dediščine. Prireditev v dvojezični občini Doborovnik „Žetev 2000 zlatih srn – praznik dediščine, kulture in povezovanja“, je tudi letos povezal domačine, ljubitelje tradicije ter številna društva in goste iz vse Slovenije. Simbolična žetev pšenice je potekala na star način, s srpi in kosami, nato pa še s starodobnim kombajnom. Večino pšenice po državi so sicer že pred tem poželi, letina pa je letos precej odvisna od tal. Na prodnati podlagi je slabša zaradi suše, kot so ocenili strokovnjaki.
Sončen in roč nedeljski dan, kot namenjen za pospravljanje krušnega žita, se je začel že v jutranjih urah s prijetnim druženjem v Kulturnem domu Dobrovnik, kjer so udeležence pričakali gostoljubni organizatorji s toplim sprejemom in domačo pogostitvijo. V okviru spremljevalnega programa so si obiskovalci lahko ogledali Jakobovo proščenje ter obiskali domačo tržnico, kjer so se predstavili lokalni ponudniki z domačimi pridelki, rokodelskimi izdelki in kulinaričnimi dobrotami. Sledil je prevoz na prizorišče žetve s turističnim vlakom, ki je mnogim predstavljal prav posebno doživetje. Udeleženci so nato simbolično sodelovali pri ročni žetvi zlatih klasov, tako kot so to nekoč počeli naši predniki. Pred začetkom žetve je strokovna komisija izbrala največji in najlepši klas, v katerem so našteli kar 76 pšeničnih zrn – največ doslej. Sicer pa so lani jeseni v Dobrovniku zasadili 3.555 zrn pšenice. Mlačev se je izvedla z uporabo posebnega kombajna, pridelano zrnje pa se je v mlin odpeljalo z električnim avtomobilom kar pomeni simbolno povezovanje tradicije, sedanjosti in prihodnosti.
Celotni dogodek, ki bo mnogim ostal v čudovitem spominu, je spremljal bogat kulturni program z nastopom folklorne skupine iz TD Cankova, godcev Ferija Laslo in Jožeta Varga in pevke Helene Szomi, ki so s svojo energijo dodatno obogatili praznično vzdušje. Posebno vrednost letošnjemu dogodku daje tudi prisotnost kar 14 turističnih društev iz različnih delov Slovenije, ki so s svojo udeležbo prispevala k medsebojnemu povezovanju, izmenjavi izkušenj in širjenju dobrih praks na področju ohranjanja podeželske in kulturne dediščine. Prav takšen obisk je potrdil, da vsi oni po Sloveniji sejejo zrna in ohranjajo tradicijo, žanjejo pa prijateljstvo. Po tradiciji je na koncu žetve sledila simbolična predaja 2000 zlatih zrn naslednjemu sejalcu. Letos bo setev potekala jeseni v Porabju na Vzorčni kmetiji. Pšenico (skupaj 3631 zrn) sta prevzela predstavnika lokalne razvojne agencije in vodja posestva. Požeto pšenico in rž pa bodo simbolično predali tudi Dvojezični osnovni šoli Dobrovnik ter podprli akcijo pomoči otrokom – PMSNS.
Letošnja prireditev Žetev 2000 zlatih zrn, katero je pripravilo TD Dobrovnik, je sicer del 25-letnega vseslovenskega projekta povezovanja slovenskih društev s pomočjo pšeničnega zrna, kot je za župan občine Dobrovnik in predsednik domačega TD Marjan Kardinar, ki je lani prevzel 3.555 pšeničnih zrn, od lanskega gostitelja prireditve, TD Šentrupert. Idejo o simbolični žetvi so leta 1999 zasnovali člani KTD Babinci, da bi z 2000 zrni pšenice pozdravili novo tisočletje in jih poslali na simbolično pot po Sloveniji. Tako zrna vsako leto potujejo iz kraja v kraj, vsakič v drugo društvo, ki jih poseje, požanje in ob tem pripravi javne prireditve. Dobrovnik je 24. slovenski kraj, v projektu. Tako že 25 let poteka prireditev setve in žetve pšenice po različnih krajih Slovenije, kjer vsako leto dodajo nova zrna pšenice. Poleg v Babincih, (jesen 1999 – poletje 2000), kamor se zgodba vrača vsakih sedem let, so vmes sejali po večjem delu države, in sicer: Jurovski Dol (2000/01), Zreče (2001/02), Cankova (2002/03), Rodik, Hrpelje-Kozina (2003/04), Soviče – Dravci, občina Videm pri Ptuj (2004/5), Stara Gora, Sv. Jurij ob Ščavnici (2005/06), Babinci (2006/07), Vurberk, občina Duplek (2007/08), Šentjanž, Sevnica (2008/09), Tešanovci, Moravske Toplice (2009/10), Cven, Ljutomer) (2010/11), Telče, Sevnica (2011/12), Križeča vas, Poljčane (2012/13), Babinci (2013/14), Zreče (2014/15), Mislinja (2015/16), Dravci – Soviče (2016/17), Središče ob Dravi (2017/18), Selnica ob Dravi (2018/19), Kobarid (2019/20), Babinci (2020/21), Bohinj (2021/22), Raka, Krško (2022/23), Draga pri Šentrupertu (2023/24), Dobrovnik (2024/25) in sedaj Gornji Senik Porabje (2025/26). Naslednje leto naj bi se zadeva selila naprej po zamejstvu, od Porabja do Koroške, Benečije, Istre, Medžimurja in se nato spet vrnila v Slovenijo.
Obiskovalce in goste so v Dobrovniku, po žetvi popeljali v lovski dom Dobrovnik, kjer je zaključek dogodka je potekal v prijetnem in sproščenem vzdušju, ob skupni malici, petju, plesu in zvokih ansambla Fekonja, kar je zaokrožilo dan v duhu tradicije, sodelovanja in veselja. Na poti domov so se udeleženci ustavili še ob Bukovniškem jezeru, v Vrtnariji Adamič v Strehovcih in Tropskem vrtu Ocean Orchids v Dobrovniku. „Dogodek smo skupaj organizirali: TD Dobrovnik, ZOT Dobrovnik, Lovska družina Dobrovnik, Kulturno društvo Solzice Žitkovci, PGD Dobrovnik, PGD Strehovci, Občina Dobrovnik, s pomočjo številnih sponzorjev in donatorjev: Agrosaat, Semenarna, Mlinopek, Gabrek, Zelena točka, Oljarna Premoša in številnih prostovoljcev. Iskrena hvala vsem, ki ste prispevali k izvedbi in nepozabnemu vzdušju tega dogodka,“ je povedal predsednik TD Dobrovnik Marjan Kardinar.
Kako je z letnikom 2025?
Na prireditvi, kjer je bilo kar nekaj gostov, smo se pogovarjali tudi z direktorjem KGZ Murska Sobota, dr. Stankom Kapunom, ki nam je zaupal, da je bilo letos v Sloveniji skupno posejanih približno 27.000 hektarjev pšenice, od tega 14.500 hektarjev polj v Pomurju, kar predstavlja več kot polovico vseh slovenskih površin. Prav tako je bilo v pomurski regiji posejanih 7500 hektarjev ječmena. Letina pšenice je po Kapunovih besedah sicer odvisna od tipa tal. Na težjih tleh so bili pridelki sorazmerno dobri, na lahkih prodnatih tleh pa je dolgotrajna suša pustila posledice. Prve padavine so kakovost pridelka še omogočale, po poznejših deževjih pa so se pekarske lastnosti pšenice poslabšale, ko je povedal Kapun. Žetev še ni povsem zaključena, saj krajevne padavine v zadnjih dneh ovirajo dokončanje žetve, a je po ocenah že več kot 90 odstotkov pšenice požete.
Kaj pa koruza?
Koruza je letos v Pomurju posejana na približno 25.000 hektarjih polj. Suša je na lahkih tleh povzročila vidno škodo, je povedal Kapun, zlasti tam, kjer se je koruza začela sušiti že v spodnjem delu rastline. Padavine, ki so sledile, so na težjih tleh bistveno izboljšale stanje, rast in razvoj sta se okrepila, zato tam ne pričakujejo večjih izpadov pridelka, čeprav bodo rastline verjetno nižje kot običajno. Koruza bo za žetev zrela med sredino septembra in začetkom oktobra, odvisno od vremenskih razmer in sorte. Ob ugodnem vremenu se bo žetev, po Kapunu začela prej, v primeru obilice padavin pa se bo zamaknila…
Dobrovnik je gostil čudovit dogodek povezan s krušnim žitom, dediščino in prihodnostjo (Foto: TD Dobrovnik)