Želja 85-letnika, rojenega v Raški, da bi v Sloveniji ustanovili in odprli srbsko knjižnico
Minuli konec tedna je v Postojni in ne le tam potekal poseben dobrodelni dogodek, kjer sicer niso zbirali in podeljevali finančna sredstva, temveč povsem drugo dobrino, ki je z mnoge vredna več kot denar. Radenčan Rade Bakračević, sicer predsednik Nadzornega odbora Zveze Srbov Slovenije, je namreč podaril skupno 800 vrednih knjig, tako Srbskih, kot Slovenskih, Hrvaških, Nemških in še kakšnih. Od tega je 650 knjig podaril Srbskemu kulturnemu društvu “Nikola Tesla” iz Postojne, ter 150 knjig Zvezi Srbov Slovenije. Knjige, ki sta jih iz rok Barkačevića prevzela Vladimir Kokanović, predsednik Zveze Srbov Slovenije in Miloš Demonjič, predsednik Srbskega prosvetnega društva Nikola Tesla iz Postojne, so po oceni uradnega knjižničarja, vredne najmanj 10.000,00 €. Ob tem je Rade Bakračević pozval vse prijatelje dobre knjige, da s svojimi podarjenimi čtivi pomagajo pri odprtju srbski knjižnice v Republiki Sloveniji, natančneje v Postojni, a pod okriljem Zveze Srbov Slovenije. Izvrstno idejo o novi knjižnici so pozdravili, ne le v vodstvu srbskega združenja, temveč tudi njihovi slovenski prijatelji. Prav tako so vsi pohvalili darovalca prvih 800 knjig iz Radencev.
O enem najbolj znanih Srbov v severovzhodni Sloveniji, če ne tudi širše, v Sloveniji in sosednji avstrijski Štajerski, ki bo čez nekaj dni napolnil 85 let, saj je bil rojen 24.6.1939 v Raški v bližini Kraljevega v Srbiji, Radu Bakračeviću, gotovo ne gre izgubljati besed. Že odkar se je po srednji šoli vpisal na študij na Univerzi Ljubljana, se je odločil, da bo Slovenija njegov dom, seveda pa nikoli ni pozabil niti na rojstno Srbijo. Za obe državi, na različnih področjih življenja, je naredil ogromno, zaradi česar je prejel veliko visokih priznanj in nagrad, tako v Srbiji, kot Sloveniji, zlasti Mariboru in Kraljevem, Kragujevcu, Novemu Sadu, Beogradu, Radencih ipd. Posebne zasluge, med drugim ima Bakračević pri povezovanju in pobratenju številnih slovenskih in srbskih občin, v letih po osamosvojitvi, kot so: Čoka – Črenšovci, Novi Kneževac – Beltinci, Nova Crnja – Radenci, Kovin – Cankova, Srbobran – Grad, Irig – Ormož, Petrovac na Mlavi – Puconci, Bečej – Murska Sobota,Tišina – Žabari, Titel – Odranci ipd. Kot ustanovitelj in dolgoletni glavni urednik srbskega časnika Štajerske novosti iz Slovenije, ter tudi dopisnik številnih medijev v Srbiji, Sloveniji in še kje, je povezal na stotine tisoč Srbov in Slovencev, ter tudi drugih ljudi na vseh celinah, zlasti na območju nekdanje skupne države, v Avstriji, Nemčiji, v ZDA, na Češkem, Slovaškem…
Fotografije: Zdravko Majstorović